Slovenski veto za 150 milijonov evrov

Avtor: Z.R. Vir: Delo. Tuji mediji pišejo, da uradna Ljubljana ščiti Lukašenkovega oligarha in nasprotuje sankcijam.

V tujih medijih je bilo danes zaslediti številne odzive na nasprotovanje slovenske diplomacije sankcijam EU proti Belorusiji in razlagam o njenih lukrativnih interesih. Povzemamo glavne poudarke.

Slovenija izrablja veto EU za 150 milijonov evrov, je svoje besedilo o nasprotovanju uradne Ljubljane sankcijam Unije, s katerimi hoče ta okrepiti pritisk na predsednika Aleksandra Lukašenka, naslovila poljska Gazeta Wyborcza.

»Veto Slovenije se je čudno časovno ujel z nedavno pogodbo, s katero je bilo nagrajeno slovensko podjetje Riko za gradnjo luksuznega hotela v Minsku in energetskih zmogljivosti v Belorusiji,« komentira dnevnik. Omenja pogodbi, vredni 150 milijonov evrov, za belorusko stran ju je podpisal oligarh Jurij Čiž, ki velja za »neuradnega bankirja« predsednika Lukašenka. Dolgo časa se je pričakovalo, da bo zadnji postal v Evropski uniji persona non grata, toda vsakič se zgodi, da ena od držav članic na predlog vloži veto: »Zdaj je Slovenija za 150 milijonov evrov pripravljena uničiti evropsko politiko do Lukašenka. Režim v Minsku mora biti nad tem navdušen. In politični zaporniki morajo razumeti, da je za Evropo, ki jo je močno prizadela kriza, posel pač pomembnejši od vrednot in človekovih pravic.«

Nezaželeni hotel

»Zunanji ministri si radi izmenjujejo nasvete o hotelih. In vendar bahaški Kempinski, ki naj bi ga zgradili prihodnje leto in je bil predmet jedke debate na ministrskem sestanku v Bruslju, verjetno ne bo najljubši med evropskimi diplomati,« piše britanski Economist.

EU, ki je proti Belurusiji in zadnjemu evropskemu diktatorju že uvedla embargo na orožje, zaustavila novo financiranje Evropske investicijske banke, sankcionirala tajkune z orožjem in tri z njimi povezana podjetja ter uvedla vizume in zamrznila sredstva kakim 200 posameznikom, je hotela belorusko državo še bolj priviti. »Ministri EU so se dogovorili za razširitev sankcij na 21 beloruskih sodnikov in policistov, a eno pomembno ime je izpadlo: Jurij Čiž, poslovnež z interesi v širokem polju industrij, od petrokemije do gradbeništva in restavracij.« »Slovenija je njegovo vključitev preprečila z dozdevnim razlogom, da je potrebna celovitejša politika, in ne samo vključitev enega poslovneža.«

Britanski vir omenja konkretni interes Slovenije oziroma enega od njenih podjetij, Rika, ki bo gradil velikanski rezidenčni in poslovni kompleks v središču Minska, katerega osrednji del bo novi hotel Kempinski. »Seznam sankcij naj bi zunanji ministri ponovno obravnavali prihodnji teden, toda slovenski veto je močno razjezil številne vodje diplomacij. Poljski zunanji minister Radek Sikorski je na Twitterju zapisal: »Upam, da se bodo prihodnji gostje v hotelu Kempinski zavedali, koliko časa so politični zaporniki morali prebiti v zaporu za to, da je njim udobno.«

Ostro nasprotovanje Slovenije je prizaneslo dvaindvajseti osebi na črnem seznamu Evropske unije – mogotcu, ki velja za financerja avtoritarnega beloruskega predsednika, poudarja Radio Free Europe. Omenja interese slovenskega podjetja, ki je že desetletje dejavno v Belorusiji, in njegovega direktorja Janeza Škrabca, ki je domnevno povabil Lukašenka leta 2004 na smučanje v Slovenijo; takrat so zanj že veljale sankcije, Slovenija pa je bila tik pred vstopom v EU. Isti vir navaja izjave zunanjega ministra Karla Erjavca, ki bledo prikrivajo ekonomski interes. Slovenija ščiti beloruskega oligarha, je podobno naslovil svoje poročilo eu.observer.