Slovenski škofje so z navodili ob zaostreni epidemiološki situaciji pri nas je veliko razburjenja med verniki povzročili z določilom, ki duhovnikom nalaga, naj ne prenašajo svetih maš po spletu, ampak naj ostanejo v veljavi obstoječi prenosi svetih maš po televiziji (TV Exodus, TV Slovenija itd.) radiu (Radio Ognjišče, Radio Slovenija itd.) in spletu, ki so namenjeni starejšim in bolnim ter tistim, ki se ne morejo udeležiti svete maše v cerkvi.
Obenem pa slovenski škofje predlagajo, naj župniki po elektronskih medijih nagovorijo svoje vernike, z njimi molijo in jih spodbujajo, da bodo čas preizkušnje laže preživeli (točka III Splošnih določil, ki veljajo za vse župnije v Sloveniji v oranžnih in rdečih statističnih regijah).
Na socialnih omrežjih se je kmalu po objavi navodila začela zanimiva in skoraj vroča debata o tem, kakšna je pravzaprav razlika med sveto mašo po TV ali radiu in spletno sveto mašo. Pa o tem, ali ne gre morda za značilno slovensko “fovšarijo”, ker imajo nekateri župniki velik doseg, ker – citiram – ima župnik s preprosto pridigo, razumljivo ljudstvu, večjo gledanost kot hladni neveseli slovenski škofje.
Odgovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta
Na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 dne 16. oktobra 2020 je nadškof Zore odgovoril na vprašanje novinarjev Radia Ognjišče glede spletnih maš takole:
“V prvem valu smo dejansko doživeli nekakšen razcvet prenosa svetih maš po spletu, ki jih omogoča tehnika, vendar se je pokazalo ne samo pri nas, ampak tudi v tujini, da so te spletne maše v veliko večjem številu spremljali tisti, ki hodijo občasno k maši, kot tisti, ki hodijo redno. Se pravi: več tistih, ki hodijo manj kot enkrat na mesec, kot tistih, ki hodijo vsako nedeljo.
Druga stvar, pravzaprav bolj negativna, je pa bila, da ti ljudje, tako eni kot drugi, niso videli nobene razlike med navzočnostjo pri sveti maši v občestvu v cerkvi in sveto mašo po spletu. To pomeni, da se izgublja tisti temeljni značaj svete maše, ki je občestvo, ki se sreča okoli oltarja, okoli evharističnega Gospoda in okoli Božje besede.
In zato nam je v tem smislu kardinal Robert Sarah tri tedne nazaj poslal pismo, v katerem je opozoril, da naj bomo pozorni na to težnjo, da se izgublja smisel za to, kot rečemo v Cerkvi, za to skrivnostno Kristusovo telo, to občestvo, in da lahko naše občestvo začne postajati virtualno. To pa ni prav. Zato smo v teh navodilih posebej povabili duhovnike, naj stik z ljudmi še vedno ohranjajo preko spleta, naj bo to molitev, naj bo to rožni venec v mesecu oktobru, naj bo to molitev za pokojne v mesecu novembru, naj bo to Božja beseda, naj bo to neka spodbudna misel – lahko vsak dan, vsak večer. Maša pa naj ostaja maša in naj ohranja svojo svetost in posebnost.” (Vir: Novinarska konferenca o aktualnem stanju glede bolezni covid-19, dne 16. oktobra 2020, od 31. minute naprej)
Sporočilo našega koroškega škofa Jožeta Marketza v Dragi 2020
Koroški škof Jože Marketz je na letošnji Dragi (30. avgusta 2020), ko je govoril o delovanju Cerkve v kriznih razmerah, med drugim spodbujal tudi k “delanju” domače cerkve. Takole pravi:
“Kakor prvi kristjani bomo iskali pot “back to the roots”, kajne, in se zbirali v majhnih družinskih skupnostih po hišah, tam molili, peli, brali Sveto pismo, obhajali besedno bogoslužje in v digitalni obliki prisostvovali svetim mašam. Zgledujmo se po prvih skupnostih. Kako pa so oni začeli?!” (Vir: Predavanje škofa Marketza v Dragi 2020 z naslovom Kdo pa smo, ko so cerkve zaprte?; od 18. minute naprej)
Pred tem je povedal, da so krizni časi pokazali na šibkost skupnosti, šibkost Cerkve in družbe, da se je to, kar smo hoteli zamolčati, v krizi pokazalo v vsej jasnosti. In da cilj ukrepov ni, da se vračamo k prejšnji normalnosti, temveč da izkoristimo krizo kot impulz ali motor za potrebne spremembe.
Povedal je, da v Cerkvi pogosto tožimo, da ljudje ne prihajajo več v cerkev, po drugi strani pa se ne spremenimo, da bi mladim pokazali, kaj jim vera ponuja za življenje.
Komentiram
Popolnoma se strinjam z nadškofom Zoretom, da je vsekakor maša z živim občestvom v svetišču čisto nekaj drugega kot maša po TV, radiu ali spletu. O tem ni nobenega dvoma.
Tudi ni prav, da bi naša občestva postajala virtualna, ko za to ni nobenega pametnega razloga. A sedaj obstoji dober razlog, da se svete maše preselijo v območje virtualnega: situacija zaradi covida-19 pri nas in povsod po svetu. Ljudje si želijo svetih maš in mnogi župniki so v prvem valu poskrbeli za dobre prenose in prinesli sveto mašo v domačo cerkev, v družino. Mnogi so se seveda tako tudi razvadili in v poletnem času niso prišli nazaj v cerkev. Bi bilo zanimivo videti statistične podatke o tem – v Sloveniji in v svetu.
Nekako nejasno se pa bere besedilo navodil, da je maša prek spleta dovoljena, če gre za starejše in bolne ter tiste, ki se ne morejo udeležiti svete maše v cerkvi. To ločevanje po stopnji zdravja, starosti in dostopnosti je izredno težko zagotoviti.
Z nadškofom Zoretom se strinjam in podpiram njegov poziv duhovnikom, da stik z verniki ohranjajo prek spleta v obliki molitve, razlage Božje besede, spodbudnih misli. A kaj, ko tega v praksi ni veliko niti tega ne pričakujem v bližnji prihodnosti. Ker je to težko in ker ni v navadi. Ali kot pravi škof Marketz, prepogosto smo zamolčali šibkosti – tudi šibkosti Cerkve.
Za nobeno delovanje, se mi zdi, da še posebej za “delanje” domače Cerkve, nimamo usposobljenih niti zainteresiranih – ne duhovnikov ne očetov. Dobra in inovativna pot bi bila v tem času začeti proces spodbujanja in usposabljanja očetov za “delanje” domače Cerkve in tudi duhovnikov za spletno oznanjevanje. Zdi se, da kar čakamo, tako kot smo Slovenci navajeni – na dovoljenje, da se to sploh sme in seveda na podrobna navodila.
Nadškof Zore se je zelo nerodno izrazil, ko je argumentiral, da so spletne maše v veliko večjem številu spremljali tisti, ki hodijo k maši občasno, kot tisti, ki hodijo redno. Tega argumenta ne razumem in po mojem šibkem teološkem znanju ne zdrži logike »ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni« (Mt 9,12). Oddaljeni – po moje – pač še bolj potrebujejo dostop do “zdravnika” kot zdravi nedeljniki, pa čeprav je “zdravnik” dostopen le za kakšen “zdravstveni nasvet” prek spleta. Najprej. Potem bo oddaljeni morda pokukal tudi v svetišče, se približal Cerkvi in “ozdravel”.
Škoda se mi pa zdi, da nadškof Stanislav Zore na novinarski konferenci ni izrabil priložnosti in nam pojasnil, kakšna je pravzaprav razlika glede gradnje občestva med elektronskimi mediji – na eni strani TV in radio, na drugi splet. Saj oboje lahko pravzaprav spremljamo tudi prek spleta. Zdi se, kot da je to, kar imamo sedaj – RTV, Exodus TV, Radio Ognjišče (vse priznanje tem medijem, da se razumemo), povsem dovolj in da ničesar novega ne potrebujemo.
Stališče SŠK o prenosu svetih maš po spletu
Dodano: 17.10.2020, ob 7:28
Vir: Katoliška Cerkev
Slovenski škofje so v navodilih, ki veljajo od 16. oktobra 2020, priporočili, »naj duhovniki ne prenašajo svetih maš po spletu, ker ostanejo v veljavi obstoječi prenosi svetih maš po televiziji in radiu«.
Škofje so pri svoji odločitvi sledili besedam papeža Frančiška, ki je v svoji homiliji 17. aprila 2020 opozoril, da “vera preko medijev ni Cerkev. Ljudje, ki spremljajo sveto mašo preko spleta, so brez zakramentov in brez občestva. Sveti oče je izpostavil, da so ljudje sicer »povezani« preko digitalnih medijev, vendar niso Cerkev. To je Cerkev v težki situaciji, ki jo Gospod dovoli, toda ideal Cerkve je vedno z ljudstvom in zakramenti. Vedno.”
Župniki in duhovniki so povabljeni, da tam kjer je možno, obhajajo svete maše z do 10 verniki, drugje pa naj jim podelijo sv. obhajilo. Na ta način bodo tudi v času epidemije vernikom v zakramentu svete evharistije zagotovili srečanje z Jezusom Kristusom ter ohranjali svoje župnijsko občestvo. Duhovniki imajo lahko preko spleta za vernike nedeljske nagovore, rožne vence, molitve za pokojne, zakonske skupine itd. Verniki, ki zaradi bolezni ali starosti ne morejo osebno prejeti sv. obhajila, lahko spremljajo svete maše, ki jih neposredno prenašajo nacionalne in lokalne TV ter radijske postaje.
Tiskovni urad SŠK
Prenašanje bogoslužnih in pastoralnih dogodkov preko spleta – dodatna navodila slovenskih škofov
Dodano: 17.10.2020, ob 19:44
Škofje ordinariji so na razširjeni dopisni seji Stalnega sveta SŠK, ki je bila 17. oktobra 2020, sprejeli naslednje sklepe, s katerimi dopolnjujejo obstoječa Navodila slovenskih škofov v času epidemije COVID-19 (15. oktober 2020):
(1) Škofje poudarjajo stališče papeža Frančiška, ki je v svoji homiliji 17. aprila 2020 opozoril, da vera preko medijev ni Cerkev. Ljudje, ki spremljajo sveto mašo preko spleta, so brez zakramentov in brez občestva. Sveti oče je izpostavil, da so ljudje sicer »povezani« preko digitalnih medijev, vendar niso Cerkev. To je Cerkev v težki situaciji, ki jo Gospod dovoli, toda ideal Cerkve je vedno z ljudstvom in zakramenti. Vedno. (Prim. Paolo Santori, Avvenire, Spletni prenos maš in nevarnost gnoze, 24. aprila 2020).
(2) Škofje poudarjajo, da spremljanje prenosa svete maše po spletu ali drugem mediju ne pomeni občestvenega in zakramentalnega obhajanja svete evharistije.
(3) Škofje ordinariji v izrednem času epidemije dajejo dovoljenje vsem župnikom in duhovnikom svojih škofij, da v župnijah, ki so v t. i. oranžnih in rdečih statističnih regijah:
a. preko spleta prenašajo bogoslužje Božje besede (kesanje, dnevna Božja beseda, nagovor, prošnje, Očenaš, blagoslov) z molitvijo za zdravje ter povabijo vernike, da ob določeni uri oz. urah pridejo v cerkev in tam prejmejo sveto obhajilo;
b. po lastni presoji in glede na pastoralne okoliščine lahko obhajajo sveto mašo brez ljudstva in jo istočasno prenašajo po spletu pod naslednjimi pogoji:
- da jo duhovnik obhaja v cerkvi ali javni kapeli, medtem ko iz drugih prostorov npr. iz veroučne učilnice ali župnijske pisarne, prenos sv. maše po spletu ni dovoljen;
da gre za neposreden prenos svete maše po spletu in ne predvajanje že prej posnete svete maše; - da na začetku vernike opozori, da spremljanje prenosa svete maše po spletu še ne pomeni popolne uresničitve zapovedi obhajanja nedeljskega ali prazničnega bogoslužja, saj ne gre za občestveno in zakramentalno obhajanje svete evharistije;
da ob koncu svete maše duhovnik skupaj z verniki zmoli molitev za zdravje in povabi vernike, da lahko ob določeni uri oz. urah pridejo v cerkev in prejmejo zakramentalno obhajilo; - da duhovnik, poleg splošnih določil, dosledno upošteva vsa določila NIJZ in Slovenske škofovske konference v zvezi s preprečevanjem okužbe Covid 19;
- da ob koncu meseca pošlje po e-pošti statistično poročilo o predvajanju svetih maš preko spleta, radia oz. TV, na SŠK (e-naslov: [email protected]), v katerem navede, kdaj in koliko udeležencev je spremljalo prenos ter kakšne so bile pastoralne koristi takšnih prenosov.
c. Prenašajo preko spleta ljudske pobožnosti (rožni venec, križev pot, molitve za pokojne, litanije, hvalnice in večernice itd.).
d. Izvajajo preko spleta župnijsko katehetsko in pastoralno dejavnost (verouk, zakonske skupine, molitvena srečanja itd.).
Odločitev škofov vstopi v veljavo v soboto, 17. oktobra 2020, in velja do preklica.
Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje
Foto: Hugo Gonzales, Cathopic
