Slovenski škofje brez zadržkov čestitali novemu premierju Šarcu. V čigavem imenu?

55
1584

V četrtek, 13. septembra, je Slovenija dobila trinajsto vlado po vrsti. Dejstvo je namreč, da vse te vlade, vsaj večinoma je bilo temu tako, niso nič drugega kot izvršni sveti tistih, ki vladajo iz ozadja. Saj veste, v časih samoupravnega socializma nismo imeli republiške vlade, ampak Izvršni svet SR Slovenije, ki je uresničeval direktive CK ZKS v praksi. Nato pa se je zgodil »sestop z oblasti«, ki ga takratni predsednik ZKS tov. France Popit ni hotel razumeti, zato je užaljen zapustil partijski vrh.

A potegavščina s »sestopom z oblasti« je pravzaprav odlično delovala. In deluje še danes. Vse je bilo videti, kot da je partija velikodušno privolila, da se odpoveduje monopolnemu položaju in da bo v bodoče tekmovala s politično konkurenco. Če ne bi privolila v to, bi se ji zgodil romunski scenarij (pa še tam stvari po likvidaciji zakoncev Ceauşescu niso dovolj počistili, kar je bila velika napaka). Tako pa je uporabila plan B in napol odprla vrata za nove stranke, da so lahko dobile svojih pet minut, s tem pa vtis, da smo dobili pravo demokracijo, kjer bo izbira oblasti v rokah ljudi. (Neo)Komunizem pa je v resnici ostal na oblasti še naprej – in v zadnjem času se iz njegove liberalne verzije vse bolj pomikamo v smer Popitove trde linije. S to razliko, da smo nekdaj imeli (samoupravni) socializem, danes pa imamo formalno, da, ponavljam, FORMALNO, parlamentarno demokracijo in tržni kapitalizem. In vlada pod vodstvom Marjana Šarca dokazuje prav to – da sprememb ne bo, ker Dolančev urok iz leta 1972 velja še naprej. Dokler se mu ne bomo uprli z državljanskim uporom, ki bo imel močno molitveno podporo.

Kakor vidim, so mnogi ljudje izgubili vero. Srečujem se z mnogimi ljudmi, ki se zanimajo za politiko. In večinoma gre za aktivne katoličane, ki so bili pripravljeni za to državo marsikaj tvegati, čeprav so morda še zdaj hudo naivni, če mislijo, da imamo pri nas pravo demokracijo, da imamo »levico« in »desnico«. A vse to je samo simulacija, nekakšna navidezna resničnost. V Sloveniji levice in desnice NI. Prava delitev je na mafijo oz. tiste, ki z mafijo sodelujejo, in tiste, ki ji nasprotujejo.

Žal pa tega NOČEJO videti tisti, ki bi morali to videti prvi. V mislih imam tiste, ki so ob osamosvajanju Slovenije predstavljali moralno avtoriteto v družbi – namreč slovenske škofe. Če odštejem murskosoboškega škofa dr. Petra Štumpfa, ki se je pri migrantskem vprašanju izpostavil z »ločenim mnenjem«, ki močno spominja na nedavno izraženo stališče dalajlame, ostali škofje, ki so v aktivni škofovski službi (z izjemo dr. Antona Stresa, s katerim smo nedavno objavili intervju) o družbenih temah pravzaprav sploh nočejo več govoriti. Njihovo zadrego po svoje lahko celo razumemo glede na to, da že en primer spolne zlorabe, ki jo je zagrešil duhovnik, sproži vihar v kozarcu vode – če pa se ti primeri statistično pomnožijo (in priznajmo si, to je zelo hvaležna tema za medije), je to še toliko hujše. In nihče ne more zavzeti preroške drže, ne da bi dobil nazaj golido gnojnice, češ »tudi ti si del pedofilske mafije, zato utihni!«

A ko bi se znali vrhovni pastirji naše Cerkve (mišljena je Cerkev na Slovenskem) vsaj pametno zadržati! Tako pa sem dan po izvolitvi vlade v jutranjih urah prebral obvestilo, ki ga je poslal Tiskovni urad Slovenske škofovske konference. Navajam ga v celoti:

Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore OFM je ob glasovanju zaupnice in prisegi 13. slovenske vlade, poslal gospodu Marjanu Šarcu čestitko ter mu zaželel obilo blagoslova na mestu predsednika vlade.

Nadškof Zore je v pismu izrazil upanje, da bo nova vlada pripravljena konstruktivno sodelovati s Slovensko škofovsko konferenco pri urejanju odprtih vprašanj med državo in Katoliško Cerkvijo ter varovala versko svobodo vseh verskih skupnosti v Sloveniji.

Obenem se je v ločenem pismu zahvalil nekdanjemu predsedniku vlade dr. Miru Cerarju za lepe odnose s Cerkvijo v Sloveniji ter mu je zaželel uspešno delo na mestu zunanjega ministra.  

Lahko da bo kdo rekel, češ kaj se razburjam, gre pač za običajno vljudnostno gesto predsednika Slovenske škofovske konference ob vsaki izvolitvi vlade. Toda že pri omembi ločenega pisma prejšnjemu premierju dr. Miru Cerarju se nahaja evidentna laž, ko se je ljubljanski nadškof zahvalil za »lepe odnose med državo in Katoliške Cerkvijo«.

Prav v mandatu prejšnje vlade se je namreč zgodila odločba Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol. Odločba še vedno ni uresničena! Pa čeprav je tedanji premier Cerar celo obiskal Zavod sv. Stanislava in dajal obljube, ki jih ni izpolnil. Tudi v novi koalicijski pogodbi ni nobenih zagotovil, da bo odločba US uresničena.

In najmanj to je razlog, da bi morali škofje ob izvolitvi nove vlade ravnati povsem drugače. Že zaradi tega, ker je članica vlade tudi nekdanja premierka Alenka Bratušek, ki se je šla skoraj takoj po izvolitvi poklonit tedaj prav tako sveže izvoljenemu papežu Frančišku, kjer je bilo izrečenih veliko vljudnostnih besed, tudi o položaju Cerkve v Sloveniji, potem pa se je vse nadaljevalo po starem.

Ali vrh slovenske Cerkve res ni nič zaskrbljen, da ministrstvo za pravosodje prevzela naslednica komunistične partije SD, medtem ko po sodiščih vlačijo tajnika SŠK dr. Tadeja Strehovca ter duhovnika Franca Klopčiča, ki je bil že oproščen, s strani višjih sodnikov pa spet obsojen??! Ali škofom res ni mar, da bo glavno besedo v vladni koaliciji imela stranka Levica, katere poslanci javno obračunavajo s Cerkvijo in kristjani nasploh?

Ali vsi ti napadi na svobodo govora in na podjetništvo že pred imenovanjem nove vlade niso znak za alarm, da je naša država že dolgo časa zelo močno zavožena in da se ne moremo delati, kot da je vse v najlepšem redu???

Kot kristjan oz. katoličan sem razočaran in zgrožen. Zgrožen zato, ker vidim, kako vrh slovenske Cerkve deluje po liniji najmanjšega odpora. To, da še niso spoznali, da nam vlada mafijski režim, ki uporablja demokratično proceduro kot slepilo, jim niti ne morem zameriti. A ko gre za znamenja časov, ni več izgovorov za zaslepljenost. Še manj pa za komformizem ter udinjanje režimu pod pretvezo nekega demokratičnega bontona. V redu, razumem, da so se morali v času prejšnjega režima škofje previdno odzivati na kadrovske spremembe.

Toda če menijo, da imamo sedaj res demokracijo, bi morali že zaradi tega dati oblastnikom jasno vedeti, da pač niso bogovi, ki bi lahko pometali s civilno družbo, kakor se jim v nekem trenutku zazdi. Očitno pa prav civilnodružbeni kritični refleks med katoličani močno popušča.

Prispevek je bil objavljen v Demokraciji.

55 KOMENTARJI

  1. Gospod Gašper Blažič,
    ste to besedilo poslali v tednik Družina. da ga objavijo? Vsaj tam, kjer so pisma bralcev ali kaj podobnega.

    • V SŠK so šli.
      Tam je pa Zore Boss.
      In se n’č ne sliši, n’č ne dogaja.
      Maš prou.
      K’t de so poniklni.
      Slo Cerkve kot de ni n’kjer…
      Frančišek, Frančišek, kaj si ti to izbral?

  2. Komentiram z izmišlejnim primerom.

    Imam “težkega” soseda. Z njim se ne morem nič dogovoriti, včasiih se zdi, da mi načrtno nagaja in namenoma žre živce. Naj grem tiho mimo njega, ga grdo pogledam ali pogledam stran? Odločim se, da mu privoščim prijazen “dober dan” in nasmešek v upanju, da je to lahko iskrica za drugačne odnose.

    Tako nekako razumem nadškofovo gesto. Nenazadnje je pastir, ki vedno skrbi za vse svoje ovce.
    Zato ne bo nič manj moj škof. Se bom pa kot državljan z vsemi demokratičnimi sredstvi spravil nad razne “šarce” in “cerarje”, predvsem z odgovorno udeležbo na naslednjih volitvah.

    Gospod Blažič, živite v času, ki se težko primerja s časom moje mladosti. Ko boste za Cerkev res nekaj tvegali, takrat boste lahko očitali škofu tudi v mojem imenu. Do takrat pa bo gotovo bolje, da za svojega škofa molite in – tudi za “oblastnike”.

    • Ja, to je pa res izmišljen problem. Sledeči je bolj realen:

      Imam soseda, ki mi krade, ki mi je ubil sina. Naj grem tiho mimo njega, ga grdo pogledam ali pogledam stran? Odločim se, da mu privoščim prijazen “dober dan” in nasmešek v upanju, da je to lahko iskrica za drugačne odnose.

  3. Duh, ki izhaja iz naslova članka je od Karla Velikega in Svetega rimskega cesarstva. Takratni dogovor med civilno in cerkveno oblastjo je bil medsebojno služenje za obvladovanje ljudstva in ohranjanje vsakega svojo oblast. To se še vedno dogaja.
    V duhu prave vere in ločitve duha in materije bi obe veji oblasti morali ohranjati dosledno in iskreno vrednost oblasti, ki izhaja iz poštenosti in pravičnosti.

  4. Škoda besed. Dokler bodo napadi na kristjane nimajo škofje kaj čestitati. Ampak kaj čmo, za nekatere se dobro ve kam pašejo.

  5. Cerkveno obcestvo ni politicno gibanje, g. Blazic. In notranje je pluralno. Iz clanka sledi, da tega ne zelite dojeti. Morda je tudi meni zlasti kaksna beseda v pismu bivsemu premieru nekoliko mimo objektivnih dejstev o polozaju v katolistva v Slovenija ( ki je posebej kriticno glede statusa verske vzgoje v nasem solstvu), a taksen napad zaradi nekaj vljudnostnih besed je vendarle neodmerjen.

  6. Ponavadi se zmrdujem nad Blažičem, tokrat mu dam pa kar prav. Sicer mafija mi ni bostvena, toda ločeno pismo Cerarju pa je znamenje suženjstva.

  7. Škofje bi jim lahko zaželeli vsaj tako, da pričakujejo spoštovanje odločb US. Toda raje se postavijo v pasiven položaj, v položaj kante za smeti. Vladajoči to razumejo kot strinjanje s trenutnim stanjem in pripravljenostjo sprejeti karkoli bodo sklenili.

    Za pravice se je treba boriti. Ne bodo prišle same od sebe. In to nima nič skupnega z duhovnostjo in Bogom. Ima pa z zavedanjem in uveljavljanjem pravic katoliške skupnosti.

      • Obstajo božji in obstajajo zemeljski zakoni. Zemeljske zadeve se ureja skladno z zemeljskimi zakoni, božje skladno z božjimi. Npr. gravitacijski zakon je zemeljski. Če ga ne upoštevamo in se ne ravnamo po njem, bomo ob življenje, tudi če smo zelo poduhovljeni in blizu Bogu.

        Jezus je rekel, Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. Pomagaj si, in Bog ti bo pomagal.

  8. Škofje so ravnali v skladu s ponižnostjo, kar je značilna krščanska drža. Sovražnika uničiš na ta način, da mu postaneš prijatelj.

    • Kar je bilo storjeno, je huda in šlampasta napaka.
      Napaka terja , nosi s seboj posledice.
      Posledice povzročajo nove teme, korekture, vprašanja in nov krog, rajda posledic se poraja v spirali.
      Pa ne misli, da govorim, da se bumerang in posledice vračajo lepo usmerjeno k generatorju…
      —————————————
      Udeleženi smo, kot prafaktorji, tortej ovce vseh sort, tudi in še kako posamezniki, Kristjani.
      Torej, Odgovornost!
      ——————————————
      In prišedši na začetek, se vprašam :”Zakaj tako g.škofje ?”, ali pa po Blažičevo:” V čigavem imenu, za Božjo voljo?”

      In , ko bo ta Kučanova župa, kot je nekdo dobro zapisal, zgoščena in popoprana za žret, bo Ljudstvo ugotovilo, da je v njej raznih strupov preveč in, da je neužitna in, da je že povzročila škodljiv in nevaren tok stvari, ki dela življenje slabše, napetosti, ki se jih ne da več držati na vajetih, da se porajajo škode in začetek kaosa in, da resetiranja, novi obrazi in ostale komunističnokriminalne finte ne primejo več.

      In kaj potem?
      Kaj bo presvetli nadškof Zore takrat in potem predlagal SŠK v obravnavo ?
      Mir Božji ?
      Potrpljenje?
      Ponižnost?
      Krivljenje hrbtenic?
      … in posipanje s pepelom ob tiščanju betic v pesek ? Damo sprašujem, kajneda?

      Se slišimo, ko bo močno zaškripalo, pokorno javljam! Vse Dobro!

  9. Morda niste opazili napovedi, da bo papež Frančišek kitajski komunistični oblasti kmalu prepustil imenovanje katoliških škofov v Ljudski republiki Kitajski. Kaj torej preostane slovenskim škofom?

  10. Tudi jaz se sprašujem, v čigavem imenu. V mojem NE! Odlično, gospod Blažič, absolutno se strinjam!

  11. Jaz bi se pa strinjal z avtorjevim člankom, če ne bi vedel, da so škofje odvisni od svojega šefa papeža in od svojih vernikov, ki tvorijo večino cerkvenega občestva! Papež se zavzema za levičarske ideje in multikulturalizem, verniki pa pravzaprav tudi, saj so večinoma volili leve stranke ali pa jim pomagali priti na oblast z abstinenco. Torej ni čudno, da škofje sledijo svojemu voditelju in svojim vernikom, se zahvalijo za čudovito sodelovanje države in Cekve in ljubeznivo čestitajo ateistično-marksistični vladi z željo po nadaljnem skupnem razkristjanjevanju.

  12. Daj gospodarju kar je gospodarjevega in daj Bogu kar je božjega.
    Tako nekako, se mi zdi, da gre, ker pač nisem vernik in ne vem točno.
    In včasih tudi gospodar kaj vrne Cerkvi, kakšen gozd, pa kakšno odškodnino na sodišču dodeli Cerkvi.
    Ni za pričakovati, da bi Cerkev napotila svoje ovce naj enkrat že nehajo glasovati na levo.
    Cerkev je eden glavnih krivcev, da cca med 57% (samo)deklariranimi katoličani stranka, ki se proglaša za krščansko dobi na volitvah samo 7%.

    • Hej, hej, hej! Velja pa tudi, da mora biti Cerkev instituciska opozicija oblasti v smislu, ko vladarji delajo zlo. In v tem smislu je čisto normal, da kak škof ostane brez glave. Prvi za zgled je bil Janez Krstnik, drugi je bil sam Jezus Kristus, potem vsi apostoli razen enega …

      Seveda pa smo vsi samo ljudje. Tako lahko pričakuješ na papeževem sedežu tudi satanista na vsake toliko časa. Podobno je s škofi, le bolj pogosto je.

      gospod Tine,
      vprašajte slovenske škofe, zakaj se niso odrekli denarja pridobljenega s pornografijo. Zakaj dvorec Goričane? Zakaj … zakaj miličnika sredi ceste ne zapiše policaj? 😉

  13. Če kdo misli, da je ponižnost v nasprotju z modrostjo, se moti. Zaradi čedalje večje polarizacije na političnem področju, je nevarno, da sčasoma pride v Sloveniji do državljanske vojne. Tako čestitko razumem kot nek skromen poizkus, da bi se polarizacija ne poglabljala.

  14. Spoštovani g. Blažič,
    morda bo primerno in koristno, če vam ob vašem članku postavim nekaj vprašanj.
    Kaj bi morali škofje sporočiti novi vladi, če ne ji čestitati in blagosloviti njenega dela z željo, da bodo upoštevane pravice vernikov oz. verska svoboda? Ali vi človeka, s katerim imate prvi stik, najprej oštejete, ali mu zaželite dober dan? Bi morali škofje novi vladi brati levite ali jo celo ozmerjati, še preden je začela delati? In kaj naj škofje rečejo odhajajočemu predsedniku vlade, če ne tega, da se zahvaljujejo za dobro, ki ga je naredil, tudi če je bilo tega manj, kot bi si želeli? Kako se vi kot novinar poslovite od sogovornika, s katerim se ne strinjate: ga nahrulite ali se mu zahvalite za intervju, ki vam ga je dal, čeprav se z njim ne strinjate?
    Se vam ne zdi, da imajo škofje le širši razgled, kot ga imate vi, ki ste si privoščili zapisati res predrzne sodbe, češ da se škofje ne znajo pametno zadržati, celo da lažejo, in se sprašujete, v imenu koga so vladi čestitali? Ste pravi vernik KC samo vi in vaši somišljeniki? Smejo biti tudi tisti, ki so volili stranke vladne koalicije? Smejo škofje čestitati samo tisti vladi, ki bo vam všeč? Je demokracija le v primeru, če vladajo “vaši”? Ali sedanja slovenska vlada ne predstavlja večine volilnega telesa oz. ni odraz sestave DZ? Ali ni govorjenje o nedemokratičnosti otročje. Jezni otrok se, potem ko je igro izgubil, jezi: “To pa ni pravično!”

    In bodite natančni pri citiranju!
    “Obenem se je v ločenem pismu zahvalil nekdanjemu predsedniku vlade dr. Miru Cerarju za lepe odnose s Cerkvijo v Sloveniji ter mu je zaželel uspešno delo na mestu zunanjega ministra.”

    “… že pri omembi ločenega pisma prejšnjemu premierju dr. Miru Cerarju se nahaja evidentna laž, ko se je ljubljanski nadškof zahvalil za ‘lepe odnose med državo in Katoliške Cerkvijo’«.

    G. Blažič, vsaj v istem tekstu bi morali isto besedilo zapisati enako in ne prilagajati citatov svojim mislim.

    Malo manj navijaško, prosim! Z malo več mere!
    Pa lep pozdrav!

    • Jože Kurinčič: “Kaj bi morali škofje sporočiti novi vladi, če ne ji čestitati in blagosloviti njenega dela z željo, da bodo upoštevane pravice vernikov oz. verska svoboda?”
      ====================

      Čestitke iz vljudnosti nimajo nobene večje teže. Če je čestitka nekaj samoumevnega, ne glede na upravičenost, je rutina ki ni veliko vredna. Gre za “vljudnostno inflacijo”.
      Vljudnost zaradi vljudnosti. Lahko bi se vzdržali, brez škode in brez koristi. Režim jim preganja Strehovca, oni pa klečeplazijo.

      • Podpišem!

        Kaj je treba opozarjati na upoštevanje pravic vernikov, prositi za Svobodo veroizpovedi?
        Če so to zapisali-je to neprofesionalno, nedostjno klečeplazenje.
        In v primeru, ko je šef vlade celo, kakor, Kristjan in bralec svetih besedil – pa je to črna groteska !!!
        A je treba koga vprašati po zdravi pameti??? Halo, kam smo zgrmeli ?

        • Frančišek: “Kaj je treba opozarjati na upoštevanje pravic vernikov, prositi za Svobodo veroizpovedi?”
          =================
          To je kot bi dejali. Prosim vas, vas novo oblast, da upoštevate to kar je zapisano v Ustavi Slovenije. Nazadnje bomo izluščili, da ni šlo samo za klečeplazenje ampak celo za žaljenje novih oblasti. 🙂

    • Danes me razočarate, spošt.g.Kurinčič.
      Kaj ni dovolj očitno hudo in aparthajdovsko, diktaturno, da stranke na en ukaz z vrha, niti ne komunicirajo z zmagovalcem volitev, s stranko, ki predstavlja 2-3x več volilcev kot pa drugouvrščena opcija, da bi vsaj pogledali kako bi zadovoljili volilno telo-DEMOS/LJUDSTVO na pošten, demokratičen in ljudski, če česte , način?

      In zapišete, g.Kurinčič, brez , da trepnete z trepalnico: “Ali sedanja slovenska vlada ne predstavlja večine volilnega telesa oz. ni odraz sestave DZ…”
      HA, HA – tega pa od Vas nisem pričakoval niti v sanjah.
      Se opravičujem, napačno moje pričakovanje!
      AMPAK- groza me pa je, in me je srah, ko Vas berem!
      V mojih možganskih očeh ste bili v enem drugem lajdlcu. Nič zato.

  15. Spoštovani Jože Kurinčič. Čestitke škofov vlada ne bo niti prebrala. Najbrž jo bo na hitro prebral en uradnik, ki se bo v imenu vlade zahvalil. In to škofje dobro vedo, zato je naše razočaranje nad njihovo prazno gesto upravičeno.

  16. Skratka, zamudili so priliko, da bi bili pomenjlivo tiho, bi rekel bivši francoski predsednik Chirac ob neki drugi priliki.
    Ima pa g. Kurinčič poleg dobrodušnih stališč ob čestitkah komunistom tudi silno ostra, ko gre za vprašanje obhajila ločencev – papežu je napovedal kar odstop, ko je do tega zavzel bolj permisivno stališče.

    • “Sarkazem”,
      navadno brezimnežem ne odgovarjam, tokrat pa ste me z res debelo lažjo ali pa nepoučenostjo izzvali, da naredim izjemo in vas vprašam, kje in kdaj sem govoril ali pisal o tem, da bi moral papež odstopiti, češ da ima preveč permisivno stališče do ločencev? Če ste me s kom zamenjali, bi bilo dobro, da bi to povedali.

  17. Gospoda Šarec in Cerar sta menda oba katoliška kristjana.
    Gotovo bi nadškofove besede sprejela kot dobronamerne, tudi če bi slednji v svojem pismu recimo zapisal, da se Katoliška Cerkev nadeja izboljšanih odnosov z novo oblastjo na vseh področjih, kjer odnosi med državo in Cerkvijo šepajo.
    Cerarju pa bi v svoji zahvali za sodelovanje nadškof mirno lahko omenil, da si je Katoliška Cerkev od njega kot pravnika sicer obetala pravično uresničevanje ustavnih odločb, da pa se pripadniki Cerkve zavedamo, da je politika “umetnost možnega”.
    Ali pač nekaj podobnega v tem smislu…

    Če bi nadškof v svoje pismo v imenu katoliške skupnosti vključil tudi opozorila o dejanskih problemih v odnosu države do Cerkve, bi zadostil pričakovanjem vseh vernikov, tudi tistih, ki volimo pomladne stranke in imamo drugačna pričakovanja od volivcev levičarskih strank.
    Nadškofovo pismo na tak način ne bi zvenelo zgolj vljudnostno posladkano in suhoparno.

    A kdo smo mi, običajni verniki, da bi solili pamet presvetlemu nadškofu?!?

    Nadškof se v svojem pismu ob priliki ustoličenja nove vlade bržkone ni hotel zaplesti v medijsko politiziranje in v “pohujšanje” političnih levičarjev, do katerega bi ob njegovem morebitnem ostrejšem, pa čeprav le natančnejšem izrazju gotovo prišlo.

    Jah, ni kaj, tudi nadškof se mora stalno dokazovati v obvladovanju “umetnosti možnega”… morda še bolj kot politiki 😁

  18. Spoštovana Vanja, navezujem na stavek “A kdo smo mi, običajni verniki, da bi solili pamet presvetlemu nadškofu?!?”
    Naša dolžnost je, da verniki svoje nestrinjanje sporočimo škofom. In to ne samo enkrat. Škofje bi morali biti že zdavnaj izučeni s posledicami neodgovornosti, ko so škofijsko gospodarjenje lahkomiselno prepustili nestrokovnemu duhovniku. Vprašanje je, koliko dobronamernih opozoril so prejeli in koliko so jih preslišali. Nisem človek preteklosti, a razsežnost mariborske afere je svetovno in časovno potolkla vse rekorde. Nas laike zavezuje, da spregovorimo.

    • Saj se v resnici strinjam z vami, Veronika, zato tudi zgoraj navajam, kaj bi po mojem skromnem mnenju nadškof lahko drugače napisal.

      Toda zelo verjetno bi se zgodilo, da bi levičarski mediji, z javno tv na čelu, nemudoma, kot trop hijen planili po njem in po RKC, češ da politizirata, če bi se nadškof ostreje izrazil.

      Najbrž je nadškof skupaj z ostalimi škofi ocenil, da ustoličevanje vlade ni primerna priložnost, da bi se Cerkev posebej medijsko izpostavljala 🤔 😉

      • Ravno zaradi pomislekov, ki jih navajate in zaradi istočasnega obtoževanja g. Strehovca bi bilo bolj modro in pokončno “pozabiti” na dobre želje, čestitke in ostale ljubeznivosti!

    • lahkomiselno prepustili nestrokovnemu duhovniku.
      ==========
      Če je tako potem je vse vredu. Vi tako opravičite najprej škofe, potem pa udrihate s težkimi kladivi. Čemu to?

    • Absolutno, Da!

      Ampak, Veronika, psi lajajo, nadškofijska karavana pa ropota dalje slepa inu gluha.
      ŠE NI ZADOST HUDO!

  19. Ne udriham. Opozarjam le, da škofje v več primerih ne sprejemajo dobronamernih, a resnih opozoril laikov. Tudi v primeru g. Strehovca se laiki čudimo njihovi neizraziti (ali morda nikakršni?) reakciji v bran zagovornika in s tem tudi pravic nerojenih otrok do življenja. Oprostite, nahajamo se onstran vljudnih zdravic!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite