Slovenski razkol je knjiga, na katero smo čakali desetletja

34
3728
Slovenski razkol je knjiga, namenjena vsem, ki bi radi razumeli preteklost

Slovenski razkol je prelomno zgodovinsko delo, znanstvena monografija, ki na poljuden in dokumentaren način v marsičem ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga dejansko spreminja dosedanje vedenje o drugi svetovni vojni na Slovenskem, predvsem v luči razlogov in odgovornosti za slovenski narodni razkol, ki nas pesti še danes. Monografija je sad avtorjevega doktorskega študija in dvajsetletnega raziskovanja, med katerim se je dr. Jože Možina dokopal do fascinantnih, doslej neznanih arhivov in pričevanj, ki nekatera poglavja zgodovine druge svetovne vojne na Slovenskem v marsičem pišejo na novo.

Vključena tudi pričevanja ljudi

Avtor z analizo arhivskih virov vseh vpletenih strani ponuja odgovor na temeljno oz. najbolj prestižno vprašanje slovenske novejše zgodovine: Zakaj in kako so Slovenci med drugo svetovno vojno spolzeli v oster narodni razkol, kdo je ta proces povzročil in kje se je vse skupaj začelo? Kakšna je bila pri tem vloga okupatorja? Narodni razkol se je namreč do konca vojne še okrepil in razširil na celotno ozemlje ter s travmatičnimi posledicami sega tudi v sedanji čas. Prav zato je knjiga izredno aktualna in s svojimi novimi razkritji pomembna za raztapljanje zgodovinskih predsodkov in jasnejši pogled v prihodnost.

Posebna odlika knjige je uporaba doslej neznanih oz. neuporabljenih arhivov, fotografij in dokumentov, tudi desetletja zakopanega arhiva stražarjev (vključno z osebnim dnevnikom dr. Cirila Žebota), kar prinaša številna povsem nova odkritja. Dodatno vrednost oz. sekundarni vir predstavljajo vključena pričevanja ljudi (tudi iz oddaje Pričevalci na Televiziji Slovenija), ki so doživljali vojne dogodke.

Nov pristop v zgodovinopisju, prilagojen sodobnemu bralcu

Monografija je utemeljena na analizah podatkov o smrtnih žrtvah in povzročiteljih na različnih straneh, pridobljenih iz baze Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, kar je nazorno prikazano v grafih in tabeli. Izjemno pomenljive so grafične ponazoritve poteka vojne z vidika žrtev ter njihovih povzročiteljev, ki natančno pokažejo katera stran v vojni je sprožila nasilje in kakšne so bile posledice. Dejansko gre za najbolj celovite tovrstne grafične ponazoritve doslej, ki uveljavljajo nov pristop v zgodovinopisju, prilagojen sodobnemu bralcu. Grafi predstavljajo ključno podatkovno orodje za razumevanje slovenskega razkola, ki se je v letih 1941 in 1942 začel v Ljubljanski pokrajini.

Knjiga je namenjena vsem, ki bi radi razumeli preteklost in po njej sedanjost tako naroda kot svojih prednikov. Ti so nam, kot dokazujejo najnovejše raziskave, ne le v spominu, ampak tudi v genskem zapisu zapustili sledi vojne, ki nas bremenijo kot travme, posebej če jih ne poznamo in ne raziščemo.

Slovenski razkol zato spada na knjižno polico vsake slovenske družine, ki želi na temelju resnicoljubnosti in dialoga graditi prihodnost v svojem okolju in v družbi kot celoti.

Knjigo lahko naročite na internetu: www.jozemozina.si 

34 KOMENTARJI

  1. Čestitke g. Možini, da je poleg dela na TV, ki ga skrbno in resno opravlja, zbral toliko volje in porabil toliko časa za pripravo te, očitno res enkratne knjige !
    Prepričan sem da bo knjiga prodajna uspešnica !
    Hvala g. Možina !

  2. Niti Možina, ki velja za zgodovinarja, ne piše zgodovine.
    Sam uvaja nek “nov pristop v zgodovinopisju”, ki naj bi bil prilagojen sodobnemu bralcu… Vendar bi se lahko prej vprašal malo, ali je res tako dober, da bi uvajal nove pristope v zgodovinopisje.
    Zdi se mi, da je kar normalen in da za to ceno tako ni napisal zgodovine, ampak le knjigo.

    • Zdravko,
      slovenska zgodovina čaka samo še na vas, da jo spišete… pri tem boste lahko opustili omembo vseh zgodovinskih dejstev, ki po vašem mnenju še niso zgodovina – kar zelo radi izpostavite ob kakršnikoli tuji omembi dejstev 😁

      • Vanja, včasih vam pamet škodi. Morda prevečkrat.
        Črna kronika ni zgodovina. Če ste tako pametna ženska, kot mislite, bi lahko to razumeli.

  3. Ne morem verjeti, da bi bil avtor tega zapisa in naslova ob njem hkrati tudi avtor knjige Joze Mozina. Zelo cenim njegovo delo, tudi skozi serijo PricevalcI, ampak taka samohvala bi se mi pa zdela res prismuknjena in neprimerna.

    • IF,
      mar vi niste čakali knjige, ki bi celostno spregovorila o slovenskem razkolu in doslej še ni bila napisana?

      Pozitivno promocijo knjige imenujete “samohvala” – čemu le? Naj bi mar avtor svoje avtorsko delo, v tem primeru obsežno knjigo, ki jo je pripravljal z vso skrbnostjo zgodovinarja (vsaj mene je g. Jože Možina s svojimi avtorskimi izdelki do zdaj še vselej prepričal, da svoj poklic skrbno opravlja) pospremil s samokritiko in knjigo bralcem priporočal v branje z lažno skromnostjo, tako značilno za nekatere Slovence?

      Ne vem, ali se je g. Jože Možina sam pohvalno razpisal o svojem delu (pa tudi ne vem, zakaj se ne bi smel?!), so pa o njegovi knjigi pohvalno spregovorili drugi zgodovinarji, katerih mnenja boste našli na spodnji povezavi. Osebno visoko cenim mnenja teh zgodovinarjev, vključno z g. Možino, ker niso podložni režimskemu zgodovinopisju:

      https://jozemozina.si

      • Lepo te prosim, ne verjamem, da ti ne bi mogla dojeti, da gre potem ze v naslovu za logicni nesmisel. Lahko nekdo na avtobusni postaji rece, da je cakal, kdaj bo avtobus prispel. Nesmiselno pa je, ce bi to izrekel voznik avtobusa.

        • Knjiga je namenjena predvsem tistim, ki so jo dolgo čakali.
          Lahko da se kdo med temi čakajočimi ne vidi, vendar to še ne pomeni, da čakajočih ni.
          Tudi voznik avtobusa bi imel lahko razlog za to izjavo, a le v primeru če bi vedel, da ga mnogi že leta čakajo. Seveda le, če ta avtobus že zelo dolgo ne bi opravljal voženj po točno določeni, a zelo potrebni progi.

        • Spoštovani IF,
          pa ne da bi mi najraje še vi, tako kot užaljeni Zdravko, očitali, da mi “pamet škodi” in to celo “morda prevečkrat”?! 🤣

          Vaša primerjava čakanja avtorja knjige na izid lastne knjige s šoferjem avtobusa, ki sam pripelje avtobus na postajališče, oziroma vaša primerjava čakanja na izid knjige s čakanjem na prihod avtobusa, se mi ne zdi najprimernejša. 

          Opis “knjiga, na katero smo čakali desetletja” pomeni, da smo vsi tisti (vključno z avtorjem knjige), ki nas zanima, od kod in zakaj se je pojavil razkol v slovenskem narodu, dolgo čakali, da bi se v slovenskem prostoru nek zgodovinar z znanstvenim pristopom lotil vprašanj o slovenskem narodnem razkolu, ki se je pojavil v preteklosti in traja vse do današnjih dni, ter skozi zgodovinsko perspektivo poiskal odgovore. Ker se tega pred njim ni lotil nihče drug, je Jože Možina, ki ga je pojav narodnega razkola očitno zelo zanimal, prvi med slovenskimi zgodovinarji, ki je to tematiko podrobno znanstveno obdelal.

          V bistvu je dr. Mitja Ferenc v svoji oceni Možinove knjige (oceno boste našli na linku v mojem komentarju višje) izrazil misel o čakanju: “… Zato je težje razumljivo, da je slovensko zgodovinopisje že desetletja čakalo na podrobno tovrstno znanstveno raziskavo.”
          Mar boste tudi za dr. Ferenca dejali, da je njegova izjava nelogična, saj je vendar tudi on zgodovinar, ki bi sam zmogel opraviti takšno obsežno znanstveno raziskavo?

          Da je znanstvena monografija o vprašanju slovenskega razkola lahko izšla, se je njen avtor mnogo let ukvarjal z dotično problematiko, preučil je stotine zgodovinskih dokumentov in tisoče zgodovinskih podatkov ter prisluhnil mnogo pričevanjem, da je svoja dognanja lahko zbral, popisal in dokumentiral. Nato je moral poiskati še založnike, ki so bili pripravljeni njegovo delo predstaviti v knjižni obliki.
          Smemo torej verjeti, da je tudi Jože Možina kot avtor težko pričakoval trenutek, ko bo knjiga končno izšla.

          Če bi že hoteli pričakovanje izida knjige z znanstveno vsebino primerjati s podobnim pričakovanjem, bi se mi zdelo bolje, če bi to primerjali npr. z dolgo pričakovanim rojstvom otroka – podobno bi namreč lahko rekla mož in žena (ter njuno zainteresirano sorodstvo) ob rojstvu otroka, za katerega sta si mnogo let prizadevala, najprej za njegovo spočetje, nato za srečno donositev in rojstvo: “to je otrok, na katerega smo vsi dolgo čakali”. 😚

          • To se mi zdi potrebno ponovno izpostaviti, citiram iz gornjega članka: “Monografija Slovenski razkol je sad avtorjevega doktorskega študija in dvajsetletnega raziskovanja, med katerim se je dr. Jože Možina dokopal do fascinantnih, doslej neznanih arhivov in pričevanj, ki nekatera poglavja zgodovine druge svetovne vojne na Slovenskem v marsičem pišejo na novo.”

            Menim, da si je doktor Jože Možina, s svojim obsežnim (na več kot 600 straneh!) znanstvenim delom, leta 2016 popolnoma upravičeno zaslužil doktorski naziv. Zelo dobro je, da so njegova dognanja sedaj kot knjiga predstavljena in dostopna tudi širši slovenski javnosti.

            Knjiga je tako sveža, da Cobiss še ne prikaže njenih izvodov v slovenskih knjižnicah.

            Tematika narodovega razkola je ključna za razumevanje slovenske razklane politične stvarnosti, za katero se zdi, da temelji na istih delitvah, kot so nekoč botrovale državljanski vojni. Zato nameravam monografijo Slovenski razkol v kratkem prebrati, v ta namen pa raje kupiti, ne le izposoditi si jo v knjižnici.👍😊

          • Možina je tu v svojem imenu objavil tekste, s katerim založnik promovira njegovo knjigo.
            Tega najbrž IF ni opazil, v sicer dokaj korektni pripombi. Deluje res kot samohvala, čeprav si v resnici pohvale drugih objavil. Pod svojim imenom…

          • Zdravko: “Zaman, Vanja. Žensko vrtenje jezika ni nikoli nič več kot to, vrtenje jezika.”

            Kvajzej, Zdravko?
            Naj tale vaš komentar sprejmem kot prispevek k razpravi ali kot osebni napad na žensko vrtenje jezika? 🤔

            Jah, pozabljam, da je v vašem miselnem svetu vedno dovoljeno osebno napadati geje in jezikave ženske 🙃😛

          • Zdravko in IF,
            razložita mi, prosim, zakaj avtor znanstvene raziskave, ki je temeljito in dobro opravil zastavljeno delo ter je potrditev o svojem kvalitetno opravljenem delu dobil tako od ocenjevalcev doktorske disertacije kot od kolegov iz iste stroke, v katero spada njegovo raziskovalno delo, sam ne bi smel pohvaliti svojega končnega izdelka – knjižne monografije?

          • Dolžina tvojega komentarja ni prispevala ničesar. V nasprotju kot je sicer bilo običajno, mi ni težko reči.
            Tokrat je bilo le vrtenje jezika.

  4. Zgodovinar dr. Možina je deset let pisal in napisal zgodovinsko monografijo, podprto z materialnimi dejstvi in pričevanji udeležencev pri dogodkih tistega časa. Toda še preden je kdo knjigo odprl, tukajšnji dežurni nergač že ve, da ni nič vredna.

    Tudi Einstein ni odkril fizike, jo je pa nadgradil in ovrgel nekatera dotedanja prepričanja. Tako je v vsaki znanosti, tudi zgodovinski. Knjiga verjetno predstavlja bolj celovit pogled na zgodovino, kot so ga zmožni režimski zgodovinarji. Zato je verjetno tudi bližje resnici. Najbrž predstavlja eno izmed podlag za bolj realen pogled na dogodke tistega časa. A knjigo je treba najprej prebrati in potem razpravljati o njej.

    • tine: “… Toda še preden je kdo knjigo odprl, tukajšnji dežurni nergač že ve, da ni nič vredna.”
      ==================
      Pa ne more biti zdrav ko ne bi nergal.

      • Čestitke, Riki. V bistvu je tvoj komentar čisto korektna uganka, ki se imenuje SKRIVANKA. Duhovita popestritev med komentarji.

          • Riki, ne napihujte se toliko. Kaj je skrivanka v pojmu “črna kronika”? Moderen pojem je funkcionalna pismenost, kamor bi taka skrivanka sodila.
            Daleč ste od vsebinske podobnosti.
            Zanimivo vas je pa gledat, ko si delite čestitke nad praznimi besedami.

      • Pravzaprav, da ne zavajam. Zdrav ko (Zdravko) je skrivanka, ampak nekorektna. Besedi zdrav in Zdravko imata isti koren.

  5. Končno smo dobili objektivno zgodovino osvobajanja slovenskega naroda od okupacije in revolucije, ki sta hotela zasužnjiti narod.
    Bila je lepa predstavitev knjige in spodbuda za branje in tozadevno aktivnost suverenega naroda za dokončno osvoboditev od boljševizma in ideologije komunizma.
    Naj živi suverena in svobodna Slovenija. Bog živi vse Slovence in dobro misleče državljane !!

  6. Za včerajšnjo predstavitev knjige v Kosovelovi dvorani je zmanjkalo vstopnic že dva dni prej, so rekli na blagajni. Torej 212 ljudi v dvorani in še cca 70 pred njo v predverju, ki so spremljali predstavitev preko monitorja.

  7. Če vsebinsko strnemo je dr Jože Možina z oddajo “PRIČEVALCI” utrl pot avtentičnim razlagam obdobij v letih od prve svetovne vojne, pa vse do osamosvojitve, ki so bila doslej prikazana večinoma enostransko, na podlagi ideoloških predpostavk! K tem razkritjem, oziroma delovanju moramo dodati tudi dejavnost ostalih zgodovinarjev Romana Leljaka, dr Jožeta Dežmana in ne nazadnje tudi dr Janeza Lombergerja, ki tudi v SPOMINIH naniza dejavnost naših sposobnih ljudi, ki niti niso bilo v nekih strogih povezavah ideoloških dejavnikov delovanja denimo UDBE, celo več niso uživali podpore partijskih vrhov, mladinske organizacije pa so bile večinoma prepoznavne kot ideološki konstrukt čaščenja kulta osebnosti ter zlasti simbolike nekega obdobja, ki ga bo prej ali slej povozil čas, kajti človekovo fizično stvarstvo je minljivo in ne more biti ekvivalent večnosti, lahko pa ostane v zgodovinskih zapisih civilizacijskih norm kot prezentacija nekega secesijskega medsebojnega obračuna kar tudi vojne dejansko so v vidu naravne selekcije obstoja!?

  8. Znanstvena monografija obsega na 621 straneh 2385 opomb pod črto, 35 grafov, tabelo, 82 dokumentov, 135 fotografij, 15 zemljevidov, arhivskih virov in obsežnega seznama literature. Delo Slovenski razkol je po prvem pregledu zelo dobro. Na njeni obsežni analitski poti je v knjigi, kakopak, nekaj šibkosti, ki bodo tudi morale biti v prihodnosti objektiizirano deindoktrinirane. Čestitke avtorju in vsem, ki so mu prispevali k virom.

    Ubeseditev načrtne zločinske sistemskosti hudih dejanj združenih slovenskih prokomunistov nad slovenskim narodom lahko strnjeno ponazarjata naslednji ukazni navedbi Edvarda Kardelja Zdenki Kidrič z dne 14. 6. 1941 in 28. 6. 1942 (ob čemer naj bi bili posmrtni ostanki navedenega gospoda še danes 2019 položeni v grobnici t.i. »narodnih herojev« nahajajoč se ob stavbi Državnega zbora Republike Slovenije):

    – »[…] se kolje vse, kar pride pod nož […]«
    – »[…] Likvidirajte pa v rundah. […]«

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite