Slovenski ‘marshmallow test’

16

marshmallowJeffrey Sachs je na ekonomskem področju svetovna avtoriteta. Ni nujno, da se z njegovimi pogledi in stališči vsi in zmerom strinjajo, vendar pa imajo ti vedno svojo logiko in daljnovidnost. Zato je zelo napačno, če opozorila in stališča g. Sachsa spregledamo in se na njih ne odzovemo. To vsekakor velja za njegov esej Marshmallow test globalne ekonomije (The Global Economy’s Marshmallow Test), ki je bil pred kratkim objavljen na Časniku. V njem avtor zelo nazorno primerja svetovno gospodarstvo, katerega rast zaradi premajhnih investicij stagnira z otrokom, ki se ta trenutek ne more odreči enemu marshmallowu zato, da bi po kosilu dobil dva.

G. Sachs na ta problem gleda z globalnega vidika, kar je nedvomno pravilno, vendar je tudi res, da mora vsak pomesti pred svojim pragom. Nesporno je, da je v Sloveniji v zadnjih letih investicij v bodočnost bistveno premalo, torej investicij v proizvodnjo, infrastrukturo in znanje. Zaradi tega izhoda iz krize, ki se je v Sloveniji začela l. 2009 še ni na vidiku. Ne smemo si delati utvar, da rast BDP med 2 in 3% že pomeni izhod iz krize. Za to manjkata bolj pomembna indikatorja kot je rast delovnih mest in rast njihove kvalitete merjene v dodani vrednosti na zaposlenega. Pri teh kazalnikih še ne zaznavamo izhoda iz krize. Zato se z g. Sachsom lahko vprašamo, kdo je pri nas v Sloveniji nespametno pojedel tisti marshmallow?

V primeru Slovenije je odgovor zelo jasen. Država oziroma Vlada je tista, ki je pojedla prepovedani marshmallow. Ta trditev nesporno sledi iz podatkov o ekonomski svobodi, ki jih objavlja ameriška Heritage Foundation. Po teh podatkih je bila v lanskem letu 2015 poraba javnega sektorja torej države v Sloveniji 59,5% BDP, kar je za 2,5 odstotkov več kot v letu 2014. Za primerjavo naj navedem, da je bila lansko leto javna poraba v Nemčiji 44,3% BDP, kar je še vedno več, čeprav neznatno več, od 44% kot je priporočilo Evropske komisije. Jasno je, da pri tako visoki javni porabi v Sloveniji zmanjka sredstev za investicije in zato se stagnacija, ali če hočete kriza, pri nas nadaljuje in ji še ni videti konca. V zbirkah kazalnikov tako za konkurenčnost kot tudi za ekonomsko svobodo je za Slovenijo najslabši kazalnik, tisti ki nas najbolj vleče navzdol, ravno javna poraba. Nad tem bi se morali odgovorni predvsem pa Vlada Republike Slovenije zamisliti in odločno ukrepati.

Ni še dolgo tega, ko je Vladi končno uspelo uzakoniti »zlato pravilo« torej uravnotežen proračun. Tega smo bili resnično veseli. Takrat nisem pomislil, kako nedorečen je ta ukrep. Res je, bistveno smo zmanjšali zadolževanje. Danes vidim, da je Vlada s tem rekla šele »A«. Za dokončno sanacijo javnih financ pa bi morala reči vsaj še »B« in se zavezati, da bo omejila javno porabo in to takoj na, predlagam, 48% BDP. To je številka, ki smo jo v Sloveniji že dosegli pred krizo in za nas ne bi smela biti nič novega. Nato pa bi, spet predlagam, javno porabo zmanjševali po 0,5% letno, dokler ne bi dosegli 44%. Vsi še posebej pa Vlada bi se morali zavedati, da imamo v Sloveniji samo dve alternativi znatna omejitev javne porabe ali nadaljevanje krize. Izbira je seveda naša oziroma točneje Vladina. Slovenski volivci-davkoplačevalci pa lahko le upamo, da se bo odločila v našem interesu.

16 KOMENTARJI

  1. Zanimivo, da Umek kot delež javne porabe v SLO navaja izjemno visoko številko 59,5% BDP. Drugi viri govorijo o številki okoli 50% ali malo manj. 10% BDP razlike je ogromno in ni vseeno.

    Sicer pa mi njegov predlog 0,5% zmanjševanja letno in na ciljno vrednost 44% zveni izrazito razumno, posebej v primerjavi s tem, kar je dano brati s strani radikalnih ekonomskih liberalcev.

    Ko se išče rezerve za zmanjševanje javne porabe, naj bo vendar jasno, kar iz članka ni, da ni vsa javna poraba za javni sektor. Milijarda za obresti na kredite gotovo ni poraba javnega sektorja. Tudi vrtoglavo reševanje bank ne. Nemajhen proračun gospodarskega ministrstva pač ni.

    Po deležu za plače v javnem sektorju Slovenija primerjalno ne odstopa navzgor. Po deležu za javno zdravstvo odstopa prej navzdol kot navzgor; nobena prosperitetna država zahoda ne gradi prosperitete na šibkem javnem zdravstvu, obratno. Po deležu za javno šolstvo je SLO nekje v evropskem povprečju, pri čemer si vrtci in osnovna šola verjetno odrežejo prevelik del pogače. Po deležu javnih sredstev za raziskovanje smo prej nizko kot visoko. Po deležu za vojsko smo med najbolj varčnimi.

    Skratka, reže naj se postavke proračuna tam, kjer Slovenija primerjalno troši preveč in je preveč zaposlenih. Pravosodje je tipičen primer. Denar za vojne veterane, predvsem NOBjevske maškare je groteskno zapravljanje. Bo pa treba najti tudi kakšne večje postavke, če hočemo na na 44% BDP.

    Proračunska mislim da približno milijarda za pokojnine je velik eksces in primerjalno odstopanje Slovenije. Samo je jamčena zakonsko in je dvomiti, da se katerakoli politika upa v to poseči. Celo liberalni medijski ideologi se ne upajo.

  2. Jeffrey Sachs torej zelo nazorno primerja svetovno gospodarstvo, katerega rast zaradi premajhnih investicij stagnira z otrokom, ki se ta trenutek ne more odreči enemu marshmallowu zato, da bi po kosilu dobil dva. G. Sachs na ta problem gleda z globalnega vidika, kar je nedvomno pravilno, vendar je tudi res, da mora vsak pomesti pred svojim pragom.
    Strinjam se z g prof. dr. Andrejem Umkom, da je nesporno, da je v Sloveniji v zadnjih letih investicij v bodočnost bistveno premalo, torej investicij v proizvodnjo, infrastrukturo in znanje. Zaradi tega izhoda iz krize, ki se je v Sloveniji začela l. 2009 še ni na vidiku, in da si. ne smemo delati utvar, da rast BDP med 2 in 3% že pomeni izhod iz krize. Za to manjkata bolj pomembna indikatorja kot je rast delovnih mest in rast njihove kvalitete merjene v dodani vrednosti na zaposlenega. Pri teh kazalnikih še ne zaznavamo izhoda iz krize. Zato se z g. Sachsom lahko vprašamo, kdo je pri nas v Sloveniji nespametno pojedel tisti marshmallow?
    Dr. Jože P. Damjan, ki sicer pravi , »Levica in desnica sta podpirali menedžerske prevzeme in gledali proč pri kreditih«, Delo, 5. maja 2015, tam pravi tudi: »Če pri nas vprašate politike, kaj bomo počeli čez 30 ali 40 let, nobeden nima pojma, kaj naj bi počeli. Vizija naših politikov je računovodska, zanima jih samo eno, da se bilance na letni ravni zaprejo, ne pa dolgoročen gospodarski razvoj. Ta »računovodska politična vizija« nas bo dolgoročno pahnila v zaostajanje tudi za vzhodnoevropskimi državami. Češka nas je že prehitela.«

    Ali ni ravno pomanjkanje realnih vizij, ciljev in strategij specializacij države, tudi podjetij, največji in pogosti vzrok za njihovo prezadolženost in propad ?

    Kakšna je usoda strateškega dokumenta RS, to je, »SPS« –Strategija pametne specializacije Slovenije, ki jo je služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko posredovala 10. julija 2015 Evropski komisiji?

    Cilji in strategija pametne specializacije so tisti, ki določajo ali bo Slovenija napredoval v razvoju v globalni konkurenci.

    Koliko sploh je vsa politika, tudi »pomladna«, sodelovala pri kreaciji tega strateškega dokumenta, to je, pri strategiji pametne specializacije Slovenije? V medijih ni bilo in ni nič zaslediti, da je bilo ta strategija za politiko aktualna, tudi za opozicijo žal ne! Kot da gre za birokratski formalizem, samo kako dobiti evropska sredstva, ne pa doseči prave strateške cilje skozi pametno specializacijo države?

    Ekonomist dr. Jože Damjan je že l. 2013 tudi poudaril, da se na dolgi rok neetično poslovanje ne obrestuje in pravi: “Tudi največje korporacije so na ta način doživele velike izgube, predvsem na račun izgubljenega ugleda, ki ga je zelo težko povrniti. Nastaja seveda tudi zunanja škoda. Slabe kredite bo moral nekdo plačati. In očitno bomo to davkoplačevalci. V Sloveniji škoda neetičnih odločitev znaša 15 % BDP v bančnem sektorju, če temu pripišemo še izgubljeno gospodarsko rast, je račun še višji. Slovenijo bo tako pomanjkanje etike stalo okoli 30 % BDP.“

    http://www.eu-skladi.si/aktualno/novice/strategija-pametne-specializacije-poslana-v-bruselj

  3. POTEMKINOVA VAS. Ko je običajno pri objavi teh mednarodnih lestvic, se na vsak način skuša prikazati, da so napačne. Na zasedanju DZ na temo padanja konkurenčnosti Slovenije so “strokovnjaki” skupnih služb levih strank očitali IMDju napake pri statistiki? Spomnim se tudi člankov, ki so jim očitali metodološke napake, ki so jih napisali domači “strokovnjaki”. Človek se vpraša, zakaj je potem trg kupuje te analize in zakaj obstajajo ponudniki že več desetletij.

    Enak je bil odziv na letvico, kjer dr.Andrej Umek uporablja podatke iz poročila: http://www.heritage.org/index/country/slovenia#limited-government, SKEP GZS pa, SKEP GZS, “slovenska javna poraba znaša skoraj polovico BDP, kar je v povprečju EU-28, vendar nad povprečjem držav s primerljivo razvitostjo”.

    NEVZDRŽNO RAZMERJE BREZ KORENITIH SPREMEMB VODI V ZADOLŽEVANJE. Javna poraba naj bi bila optimizirana glede na zmožnost gospodarstva. Glede na to, da imajo državna podjetja povprečno ničelno donosnost, da je Slovenija po poročilu konkurenčnosti pri uporabi sodobnih orodij upravljanja ter učinkovitosti nadzornih svetov že leta na zadnjih mestih, ne kaže, da se bo števec izboljšal. Enako velja za imenovalec. Za povečanje učinkovitosti javnega sektorja veljajo enaki pristopi kot pri gospodarstvu (primer vpliv Renaulta preko Revoza na dolenjski javni sektor). V zdravstvu so primeri znani v sosednji Avstriji pri uporabi IT, pri upravljanju infrastrukture kliničnega centra, pri uporabi principov vitkosti na Danskem itd.. Običajno je objavljanje podatkov o kakovosti šol in fakultet itd. Torej ostaja le zadolževanje!

    MEDNARODNA KONKURENCA PRI VODILNIH POLOŽAJIH.Če ni dobrih gospodarjev doma, jih je potrebno uvoziti, kot v športu, kjer to ni problem. Primer ekipe Tine Maze, odbojkarske reprezentance, košarkarske reprezentance, trenerjev NK Maribor in Olimpije…Da je to mogoče, je potrebno spremeniti Lahovnikov zakon. Za enake rezultate bi morali enako nagrajevati ne glede na to, ali je podjetje v privatni ali državni lasti. To pa je že druga zgodba!

  4. Vse v članku navedeno drži in tudi vsi komentarji so po mojem mnenju na mestu.

    Ostaja pa dejstvo, da dokler bodo vladale kontinuitetne stranke ali t.i. desne v kombinaciji z njimi, ni pričakovati večjih sprememb. Sedanja smer pa gotovo vodi v pogubo.

    Tudi ko bo prišlo do obrata ne bo lahko. To lahko sedaj opazujemo na Hrvaškem. Nova vlada obljublja korenito spremembo v glavnih državnih podsistemih. Še delati niso začeli, pa je povsod polno nasprotovanj. Sedanja smer vodi v pogubo, toda tistim, ki to politiko vodijo, vsaj kratkoročno to ustreza.

    Pri nas žal še ni prišlo do obrata, zato kriza še traja in bo verjetno še trajala. Proračun je vse večji, investicij pa npr. vse manj. Gospodarstvo se rešuje z deli v tujini. Tudi z deli v bivših komunističnih vzhodnoevropskih državah, ki nas prehitevajo po desni in levi.

    • «Nenormalno stanje vodi Slovenijo v prepad«!
      »Naša največja težava je, da v tem nenormalnem stanju v Slovenski demokratski stranki ne vemo, kdo bo naš glavni tekmec za relativno večino na naslednjih volitvah. Vemo, da te stranke, ki so zdaj v vladni koaliciji, to ne bodo.
      Vemo tudi, da stranke, ki so zdaj z nami v opoziciji, tudi ne bodo. Se pravi, bo neka fantomska stranka, ki je danes še ni.
      In zato je to popolnoma nenormalno stanje, ki bo Slovenijo pripeljala v prepad.
      Če se to ne bo presekalo, bodisi s spremembo volilnega sistema bodisi z neko krizo, ki si je sicer nihče ne želi, ampak očitno je samo to lahko pot do sprememb.«
      Tako pravi Janez Janša v nedavnem intervjuju na nacionalni TV! Prava diagnoza? Zagotovo!
      Kaj se nam obeta?
      Nobena stranka ne zahteva spremembo volilnega sistema in ne dela, da se naredi vsaj en korak proč od neustavnega čistega proporcionalnega sistema!
      Še predsednik države je obupal, čeprav je močno podpiral spremembe volilnega sistema, saj je ugotovil: »Politika je v ledeni dobi!«
      Pat pozicija o spremembi volilnega sistema očitno vsem ustreza, a to ni pot za spremembe!
      Brez spremembe volilnega sistema nam torej za »streznitev in spremembe« ostane samo le »prepad«?
      Ali je to res edina pot za spremembo volilnega sistema, da se potem lahko »zgodijo« še prave družbene spremembe in politika za razvoj, ne pa za zastoj?
      Kdo bo odgovoren? Volivci ali politični voditelji, to je oblast?

  5. Odločitev volivcev bi bila lažja, če bi tudi politične stranke upoštevale stroko trženja in definirale platno svoje vrednostne ponudbe kot opisuje:

    “Business Model Generation: A Handbook for Visionaries, Game Changers, and Challengers Jul 13, 2010 by Alexander Osterwalder and Yves Pigneur”
    na
    http://www.amazon.com/Business-Model-Generation-Visionaries-Challengers/dp/0470876417/ref=sr_1_1?s=books&ie=UTF8&qid=1454684297&sr=1-1&keywords=business+model+generation

  6. Vsaj en demosovec, ki se mu vsaj malo sanja, kaj bi moralo iti v Sloveniji drugače. Drugi napačno in fatalistično in praznoverno mislijo, da je dovolj, če samo glave na vrhu zamenjamo z “desnimi”, ne zavedajo pa se, da so tudi te v veliki večini socialistične

    1.Uspešne Investicije so nujne za rast in za odplačevanje dolgov

    2.Država nima kaj investirati, razen, če je socialistična

    3.investicije države so v večini slabe, razkošne, neučinkovite, zapravljive. Glavni njihov namen je korupcija birokracije in mafije, ter važnanje pred neumnim folkom in metanje peska v oči (primer Jankovićeva Ljubljana, JJjev podvojen pospešek gradnje cest in TEŠ6b, sanjski socialistični otok,..)

    4.vsaka investicija je podjetni poskus, ki se lahko v polovici primerov Sfiži, pri državi ga birokrati vedno služijo na račun davkoplačevalcev

    5.za investicije potrebujemo privatnem lastništvu in svobodnem trgu naklonjeno ostro in majhno zakonodajo ter hitro, učinkovito sodišče, v katerem ni tako letih in komunističnih sodnikov kot so naše peterokrake zvezde, simbol butavosti in betona.

    6.odgovornost za neuspele, polomljene investicije mora prevzeti zasebni investitor z izgubo kapitala. Pri državnih investicijah pohlepni in butasti birokrati ne sprejemajo nobene odgovornosti. Glavni in edini cilj sta jim pohlepno obogatenje s provizijami. Neracionalen, megalomanski projekt pa bodo pol stoletja odplačevali neodgovorni davkoplačevalci. Doba vračanja sredstev naj bi bila pri dobrih investicijah cca 8 let, pri odličnih cca 4 let, pri zavoženih pa neskončna (primer TEŠ), primer JEK je 30 let.

  7. “bi morala reči vsaj še »B« in se zavezati, da bo omejila javno porabo”

    Pravna država. Temelj blagostanja je pravna država. Ne moreš na oblast voliti lopove in hkrati pričakovati blagostanje za večino državljanov. Lopov krade, mar ne?

    • To so državni, komunistični projekti, investicije. Ko se gredo nesposobni birokrati poslovneže s tujim denarjem in ničelno osebno odgovornostjo. A ta komunizem podpira očitno večina Slovencev, ki se že 70 let krvavo uči na svojih napakah, a se nič, čisto nič še ni naučila.

      Je pridna, a brezupno butasta.

  8. Kako se krade … berimo:

    Projekt enkratnega odpisa dolgov socialno najbolj ogroženim državljanom Republike Slovenije – še en zelo drag nateg Mrakove
    …a je ugodno rešila le 91 zadev za skupnih 3.500 € … Mrakova za ODSNOD zapravila 8 milijonov
    http://markom.watoc.org/2015/11/06/anja-kopac-mrak-ministrica-ki-tisoce-revezev-ustvarja-namesto-resuje/

    Raziskovalni novinarji, kje ste? Da potrdite ali ovržete blogerja Marka? ALLLLLLOOOOOOO!!!!! KJE STE?????????????? NI NIKOGAR DOMAAAAAAAAAAAAAA?

  9. Projekte npr. prometne infrastrukture tudi v razvitem svetu financirajo in sofinancirajo države. Privatnih cest in železnic višjega ranga je zanemarljivo malo. To spada med primerno okolje, ki ga mora zagotoviti država, da se gospodarstvo lahko upešno razvija.

    V Sloveniji stanje prometne infrastrukture postaja ovira za razvoj gospodarstva, a se država za to ne zmeni. Luka Koper v tem pogledu nič ne pretirava, kot trdi minister Gašperšič.

    Za sedanjo vlado so pač pomembnejši interesi priviligiranih segmentov družbe.

    • “Za sedanjo vlado so pač pomembnejši interesi privilegiranih segmentov družbe.”

      Se strinjam. A treba bo iti dalje. Kako? Kako naj večinsko ljudstvo pritisne na volitvah izbrane, naj upoštevajo javno dobro?

  10. Krizo je povzročilo sesutje nepremičniskega trga v Ameriki, kar se je održalo v padcu vrednostnih papirjev, izgubah bank po svetu. Da je za šibko rast kriva država, preveč socializma, je kapitalistična propaganda. Kot bi razlagal, da je reševalec ali zdravnik kriv za smrt ponesrečenca, ko ga ta ne bi uspel rešiti smrti pri hudih poškodbah. Ali, da je DARS kriv, da so ljudje množično trčili na avtocesti ob megli. Da so ljudje preveč divjali se skoraj pozabi. Da so v Bruslju ugotovili, da je 44 % največ kar je pametno javno porabiti je sijajno. Zakaj pa ne kar ukinemo javne porabe, bodo privat firme, posamezniki imeli še več sredstev za investicije, torej še višja rast.

    • Gospod Golob,
      imate zanimivo mnenje. Ali ste pri vzpostavljanju tega mnenja upoštevali dejstvo, da so naše banke dajale tajkunske kredite za tajkunske odkupe podjetij v družbeni lasti z državnim denarjem? Je to dejstvo zanemarljivo?

  11. No, s takimi odločitvami oblastnikov pa je veliko več možnosti, da svoji državi in državljanom gradiš perspektivo blagostanja, kot z odločitvami slovenske politike:

    http://net.hr/danas/hrvatska/ministar-dobrovic-odustajemo-od-plomina-c-i-termoelektrane-u-plocama/

    Novi hrvaški minister za okolje: ustavljen projekt nove TE Plomin ( v Istri) in ustavljen projekt TE Ploče ( v Dalmaciji).

    Pri nas pa 1,5 milijarde vrženo s strani politike, ob podpori “stroke” v nekaj, kar je od prvega trenutka obsojeno na proizvodnjo emisij in izgub. 🙁

Comments are closed.