Slovenski Kreon*

33
140

Ko prebiram Reporterjevo poročilo o kandidatu za generalnega državnega tožilca Zvonku Fišerju, mi v ušesih zvenijo besede uspešnega podjetniškega konzultanta: “Fantje, ko se lotevate reorganizacije podjetja, imate dve možnosti. Ali boste zadevo takoj temeljito naredili in za to plačali polno ceno, ali pa boste pozneje plačali dvojno.”

Slovenska tranzicija se je začela s sestopom komunistov z oblasti. Sestop, tako kot tranzicija, še kar traja. Slovenci smo to igro sprejeli, zdaj pa za to plačujemo dvojno ceno. Namesto da bi v začetku 90-ih let začrtali mejo med sprejemljivim in nesprejemljivim, nas še vedno – po nepotrebnem – preganjajo sence preteklosti. Zgodovina se nam ponavlja kot farsa.

Na človeški ravni je Fišerjeva zgodba tragična. Najprej in najbolj za žrtve, ki so bile nadlegovane in preganjane samo zato, ker so želele pokopati ljudi. Kakšen je režim, ki ne dovoli žalovanja in pokopa?

V tem trenutku lahko zgolj špekuliram, kako se je Fišer počutil takrat in kako se počuti zdaj. K sreči je minister Zalar razpis izvedel zelo zgodaj, s čimer mu je dal obilo časa, da pojasni to poglavje svojega dela. Eno je jasno: v nobenem primeru ni primeren za položaj, za katerega je kandidiral. Če je namreč z mirno vestjo in prepričanjem preganjal ljudi, ki so želeli dostojno pokopati umrle, potem ne sodi v liberalno, demokratično državo zahodno-evropskega tipa. Če pa je bil on žrtev režima, ki mu je služil, potem je dokazal šibkost značaja in s tem neprimernost za kakršnokoli odgovorno funkcijo. Tako kot njegove žrtve naj tudi on sprejme usodo, ki mu jo je namenila zgodovina, naj se tiho umakne – hvaležen, da je bila njegova usoda veliko mehkejša od usode njegovih žrtev.

Vlada, ki bi takega človeka imenovala za tako odgovorno funkcijo, bi Slovenijo v civilizacijskem smislu umestila nekaj tisoč kilometrov jugovzhodno od Alp. Mogoče pa je čas, da se nehamo slepiti in si jasno in glasno priznamo, kje smo in kam sodimo?

* Kralj Kreon je prepovedal, da bi pokopali poraženca Polinika. Zgodbo je ovekovečil Sofoklej v tragediji Antigona.

33 KOMENTARJI

  1. Slovenska družba je slabo razumela demokracijo. Misleč, da je za demokracijo že dovolj , da se vpelje večstrankarski sistem, vse ostalo (razen privatizacije) pa ostane kot prej. Žal ni bila zmožna uvideti, da je lustracija edini način, ki družbo pripelje iz diktature v demokracijo.
    Seveda je največi problem prav pravosodje, kajti ta veja obalsti je bila najbolj trdo jedro in branik dikature. Isti ljudje pač ne morejo braniti prej diktature, sedaj demokraicje. Volk lahko menja dlako, naravi nikoli.

  2. a ni zanimivo, da levi ne najdejo enega kandidata, ki bi bil vsaj približno brez tovrstnih “spodrsljajev” Tako pa Masleša, Fišer,…

  3. oh, kak lep primerek inkvizicijske logike

    sicer damo krivoverniku možnost, da se brani, “da pojasni to poglavje svojega dela”

    a hkrati že itak vemo, da je kriv; “ne sodi v liberalno”, “in se tiho umakne”

    Španska inkvizicija ni znala dosti bolje, lahko ste ponosni nase.

  4. “Žal ni bila zmožna uvideti, da je lustracija edini način, ki družbo pripelje iz diktature v demokracijo.”

    no, po podobni liniji so komunisti uvajali nek drug sistem. Ljudje, ki so prej branili buržuazni kapitalizem pač niso bili primerni za novo dobo. Je bilo treba prej malo počistit, popucat nesnago. Ene malo trše in dokončno, druge z metodami, ki so identične “lustraciji” (slavna družbeno-politična primernost).

  5. bah –

    Mešate stvari, ki ne sodijo skupaj. Lustracija ni čistka.

    V življenju je tako, da se človek včasih diskvalificira za opravljanje določene funkcije. Če pogledamo zakon o RTV, bomo videli, da “lustrira” cele kategorije ljudi, ki ne morejo postati člani Programskega sveta: nekdanji politični funkcionarji itd.

    Tadej ima popolnoma prav, kar potrjuje tudi izkušnja drugih tranzicijskih držav, ki so uveljavile lustracijo.

  6. No, tudi glede te teme si je treba naliti čistega vina.

    V prejšnjem režimu so vsi pravosodni funkcionarji ali bili v Partiji, ali pa so ji bili vsaj blizu. Brez tega sploh nisi mogel postati javni tožilec, kar velja tudi za aktualno generalno državno tožilko. Dr. Fišer je bil v času opisanih dogodkov na začetku svoje tožilske kariere. Omenjena kazniva dejanja (po takratni zakonodaji) so se preganjala po uradni dolžnosti, kar pomeni, da kot tožilec v zvezi s tem ni imel diskrecijske pravice, da bi se odločil drugače. Poenostavljeno: po podani prijavi je v skladu s svojo funkcijo moral začeti kazenski pregon. Zadeve si zagotovo tudi ni dodelil sam, dobil jo je pač ‘na mizo’, v skladu z dogovorom o delitvi pripada novih zadev med tožilce novogoriškega tožilstva. V kolikor zakonsko zapovedanih ukrepov ne bi izvedel, bi zagotovo lahko pozabil na tožilsko (in širšo pravosodno) kariero, verjetno pa bi sledile tudi hujše posledice.

    Prepričan sem, da bi se ob podrobnem pregledu zadev, ki so jih v prejšnjem režimu obravnavali javni tožilci, pri vsakemu našlo kakšno podobno dejanje. To velja tudi za tiste, ki so danes bližje opoziciji. Aktualna generalna državna tožilka je ob začetku kariere dala isto prisego takratnemu režimu kot dr. Fišer.

    Vse preveč se tudi pozablja, da je Zvonko Fišer vrhovni državni tožilec, doktor kazenskopravnih znanosti, redni univerzitetni profesor in bivši ustavni sodnik. Glede na povedano je torej eden večjih strokovnjakov s področja kazenskega prava in državnotožilskega dela. Glavni očitek opozicije proti njemu pa je, da pri svojih osemindvajsetih letih ni postal disident. Malo zdrave pameti ne bi škodilo. Navsezadnje je bil tudi lider opozicije na začetku kariere zagrizen član Partije, da kakšnih Jambrekov, Brejcev in Gorenakov niti ne omenjam.

  7. Leny, dragica, kot lahko vidiš se omenjeni ni z ničemer kompromitiral. Je zgolj žrtev demagoškega opozicijskega lajanja, ki je posledica nesposobnosti, da ponudi resne alternative za razvoj te države.

  8. sodno preganjanje dveh duhovnikov in gospodinje, ker so v 70 hoteli postaviti križ ob grobu žrtev komunističnega terorja –

    rx – saj razumem, da je to z vašega vidika častivredno dejanje

    p.s. z “dragicami” pa ne bi, OK?

  9. PRoblem je, ker se pri nas kolaboranti in žrtve komunističnega terorja v veliki meri jemljejo kot eno in isto, pa vemo da temu ni bilo tako.

  10. Nedavno tega je Žarko Petan povedal zgodbo, ko se mu je nek njegov prijatelj hotel opravičiti za to, ker se ni postavil njemu v bran. Prijatelj mu je rekel: ” Oprosti Žarko , saj veš, časi so bili taki”. Žarko pa mu je odgovril: ” Ne časi , ti si bil tak”.
    Vsi, ki smo odraščali v prejšnem režimu nam, je bilo jasno, da imamo pred seboj izbiro, lastne kompromitiranosti načel in vesti za ceno karjere.
    Demokracije ne naredijo strokovnjaki najvišjega ranga, takih je polno tudi v dikaturah. Tako je argument strokovnosti ničen v oceni kvalificiranosti za demokracijo. Pravo, kot branik demokracije, lahko brani samo demokrat in kompromitiran človek ne more biti demokrat, ker ni svoboden v izbiri. Pika!!!!

  11. @tadej:
    “Tako je argument strokovnosti ničen v oceni kvalificiranosti za demokracijo.”

    Dejstvo je, da se taki strokovnjaki pojavljajo tudi med pisci naše ustave in jih kar mrgoli v sedanji opoziciji. To je naša realnost.

  12. Pris

    Verjetno je res problem v tem, da je polno deklariranih filozofsko opredeljenih demokratov. A za demokratično odločanje so pomembni samo ključni trenutki, ko te ni strah in si sposoben postvati vse na kocko.
    Od vseh bivših komunistov in drugih funkcionarjev, je edino JJ s svojim zgledom v aferi JBTZ izpričal to sposobnost., postaviti tudi svoj obtsoj na kocko. Ljudje pa znajo ločiti belferje od resničnih. Njegovi “sovražniki” so mu zavistni tega, kar sami niso sposobni narediti. Tipičen primer je Darko Štrajn, ki je bil lider študetnskih nemirov v 70. letih , pa je prišla Udba in se je lepo na mehko “usral”.

  13. Tule imamo dobro ponazoritev, zakaj je bil komunizem totalitaren in s tem zločinski sistem. Od človeka je zahteval, da naredi nekaj, kar je proti temeljnim človeškim vrednotam – prepoved pokopavanja mrtvih na primer. Podobno mafijske in druge zločinske tolpe od “kandidata” zahtevajo, da se izkaže s tem, da naredi zločin – nekaj ukrade, nekoga izda ali ubije. Človek nima izbire: če želi biti član te druščine, mora to storiti. Ko to enkrat stori, je njihov.

    Lahko pa reče: Ne, hvala, ne bom član te skupine.

    Pri g. Fišerju gre zgolj za vprašanje, ali nekdo, ki je v preteklosti kršil temeljno moralno normo (človekove pravice), primeren za opravljanje najbolj odgovorne funkcije v svobodni, demokratični družbi. Strinjam se z avtorjem, da ne.

  14. @tadej:

    Skozi to prizmo je JJ z ‘bleferji’ obkrožen tudi danes.

    Meni se takšna absolutna ocena, čeprav izpričuje res močno moralno držo, ne zdi na mestu. Očitno sem bolj pragmatičen. Niti na pamet mi npr. ne pade, da bi šel preverjat zaprašene spise, kaj je sedanja generalna tožilka počela pri osemindvajsetih, prepričan pa sem, da ji je na mizi pristal tudi kakšen spis, ki bi ga danes lahko ocenjevali drugače, takrat pa je bilo vse povsem zakonito. Z vidika današnjih procesnih standardov lahko tudi nürnberški tribunal označimo kot montiran proces.

    Vsi posameznikovi dosežki – doktorat, poučevanje več generacij študentov, številni strokovni članki, vlaganje zahtev za varstvo zakonitosti v zvezi s kršitvami ČP prejšnjega režima, unifikacija sodne prakse preko ustavnega sodišča – torej ne pomenijo nič samo zato, ker je pri osemindvajsetih na mizo dobil nek spis in ga je bil v skladu s svojo funkcijo in takratno zakonodajo dolžan rešiti.

    Skozi takšno sito bi redkokdo lahko zasedel katerokoli visoko funkcijo v državi. Bojim se, da bi zmanjkalo kandidatov.

  15. @Peter Lah:

    Glede na procesno zakonodajo bivšega režima so do neke mere človekove pravice kršili vsi takratni tožilci. Prepričan sem tudi, da je vsak od njih slej kot prej naletel na primer verbalnih deliktov ali ‘kaznivih dejanj’, ki so sorodna tem iz Fišerjevega primera in za katere je jasno, da nasprotujejo temeljnim vrednotam svobodnega sveta.

    Potemtakem bi bili primerni le kandidati, ki so svojo funkcijo pričeli opravljati po letu 1990.

  16. Pris

    Vse vrednote, ki jih človek deklaritivno zagovarja, ko ga to nič ne stane in so la liniji, niso nobena graranicja demokratičnosti. Goreči zagovrniki trenutnih vrednot niso garancija njihove intimne opredeljitve teh vrednot. Veliko jih zmore ravno tako goreče zagovarjati demokratične vrednote, kot so goreče zagovarjali bivši sistem. Nekateri si s tem ne delajo nobenih problemov. Zaradi tega obstaja instrument lustracije, ker je koruptivnost nepopravljiva človekova napaka. Enkrat koruptiven je vedno koruptiven. Možen izhod je samo ponovno kaljenje, ki pa veliko stane. In doker ni ponovnega kaljenja ni zaupanja v material. Žal se narave ne da prelisičiti.

  17. @ Lah

    “Mešate stvari, ki ne sodijo skupaj. Lustracija ni čistka.”

    a da ne? ker?

    V življenju je” tako, da se človek včasih diskvalificira za opravljanje določene funkcije. Če pogledamo zakon o RTV, bomo videli, da “lustrira” cele kategorije ljudi, ki ne morejo postati člani Programskega sveta: nekdanji politični funkcionarji itd.”

    Seveda. isto velja za družbeno-politično primernost po vojni. ljudje so se pač “diskvalificirali”

    “Tadej ima popolnoma prav, kar potrjuje tudi izkušnja drugih tranzicijskih držav, ki so uveljavile lustracijo.”

    In bilo bi izredno težko govoriti, da imajo kaj manj problemov z demokracijo, prej nasprotno.

  18. “Zaradi tega obstaja instrument lustracije, ker je koruptivnost nepopravljiva človekova napaka. Enkrat koruptiven je vedno koruptiven.”

    Dajmo rečt bobu bob: vsi, pa res vsi, ki so v prejšnjem sistemu bili na kakršnemkoli položaju nad najbolj bazičnimi delovnimi esti, so se po tem merilu koruptirali. V “najboljšem” primeru so vsaj oportunistično držali gobec, kar pa prav tako ni nek demokratičen pedigre.

    Kar seveda pomeni, da so v tem zosu vsi sodniki, ki so se zaposlili pred 90. Vsi so participirali in imeli koristi od sistema, noben ni rekel, da pri tem “zločinskem” sistemu ne bo sodeloval. ne spomnim se, da bi recimo kaka Brezigarjeva besno protestirala na ulicah??! Isto velja za vsa druga področja. Oporečnikov je bilo za vzorec.

    In če ne mislimo začeti množično uvažati kadrov ali na ključna mesta postavljati ljudi direktno iz fakultet, je vse to le politična igra, usmerjena izključno v poceni nabiranje točk. Na eni strani izživljanje nad izbrisanimi, na drugi poceni moraliziranje, kako so eni baje domnevno kršili pravice pred n-leti. Ogledalo je že zdavnaj počilo.

  19. Pris –

    “Skozi takšno sito bi redkokdo lahko zasedel katerokoli visoko funkcijo v državi. Bojim se, da bi zmanjkalo kandidatov.”

    Čisto možno, da je tako. Nekako pa mislim, da bi se našel kdo, ki ne bi imel tovrstnih madežev, če bi ga vlada iskala. Nimam občutka, da bi bila sedanja vlada občutljiva za te reči. Žal.

    Ne trdim, da spreobrnjenje ali dozorevanje ni mogoče. Le premalo poznam Fišerja, da bi lahko presodil, kakšne so njegove vrednote in značaj.

  20. “Le premalo poznam Fišerja, da bi lahko presodil, kakšne so njegove vrednote in značaj.”

    Tudi jaz. Zagotovo pa dosti pove že to, da je glavni očitek nekaj, kar se je zgodilo pred 32 leti, ne pa kaj bolj recentnega. Ali pa nas to morda še čaka?

    “… če bi ga vlada iskala.”

    Dr. Fišer je edini, ki se je prijavil na razpis. De facto pa bi bila izbira zaradi specifike državnega tožilstva kot organa sui generis verjetna le izmed sedanjih vrhovnih državnih tožilcev.

  21. bah

    Za koruptivnega se je izkazal samo tisti, ki je pristal na neetično ravnanje in to je dokazljivo , o tem je govora, ne pa na počes. Zakaj bi moral pa demostirati, da se ne strijnja, dovolj je bilo, da neetičnih nalog ni sprejemal. Saj gre, pri diktaturah vendarle, zgolj za kršenje človeške etike.

  22. “Nimam občutka, da bi bila sedanja vlada občutljiva za te reči. Žal.”

    Nekatere druge vlade pa niso bile občutljive za bivše kolaborante. Žal.

  23. “Za koruptivnega se je izkazal samo tisti, ki je pristal na neetično ravnanje in to je dokazljivo , o tem je govora, ne pa na počes.”

    Dokazljivo je eno figo, še zlasti ne skozi medije in politični boj.

    “Zakaj bi moral pa demostirati, da se ne strijnja, dovolj je bilo, da neetičnih nalog ni sprejemal.”

    Aha, oportunistično priseganje, da bo branil in varoval “zločinski” režim in njegove vrednote, deloval po “zločinski” ustavi in zakonih, ki so bili baje tako nedemokratični in v nasprotju s človekovimi pravicami… to ni noben problem.

    kljub temu si lahko danes velik demokrat in zahtevaš lustracijo… oportunizem kot odlika.

    Kot tožilec in sodnik nisi v položaju, da izbiraš, kaj boš sprejel in kaj ne. Deluješ po trenutnem pravnem redu, zadeve pa se ti dodelujejo avtomatično. Torej, če sklenemo, so danes družbeno-politično primerni samo tisti, ki po nekem naključju v obravnavo po igri sreče niso prejeli zadeve, ki bi lahko bila danes “sporna”. Glede na to, da je vsak z nekaj kilometrine verjetno prejel tak primer, uh… gremo na fakultete po kadre?

    Vsi smo lepo oportunistično participirali pri sistemu, ampak danes bomo pa kaznovali grešne kozle, ki so imeli “manj sreče?” Pravičnost, ja…. politično boj in pranje slabe vesti.

  24. In morda bi si lahko pridni lustratorji zastavili še eno vprašanje: zakaj so imenovanja v sodstvu na top dnevnem redu politike ravno sedaj? Komu to politično koristi (ne pozabimo, gre za politiko), kdo je najbolj glasen? Po čigavem scenariju vede ali nevede igrajo lustratorji?

    Pa mnda ja ne tistega, ki ga skupaj z ožjimi sodelavci procesira to sodstvo zaradi patrie. Tistega, ki slovenski sodni sistem jako interesantno napada z vsemi topovi vse odkar je jasno, da so obtožnice na mizi? Je kdo sploh opazil, da JJ nima javnega nastopa več, kjer ne bi omenjal sodstva? Nekdo je zelo živčen.

    Kaj storiš, ko verjetnost, da bo nekdo obsojen, ni ravno 0? Kako ublažiš politično škodo? Valda, diskreditiraš sodstvo. Kot to počnejo Jelinčič, Prijatelj… Mojstrsko, če odmislimo, da je pravna država po teh manevrih pač kolateralna škoda.

  25. No, Bah, ti ne razumeš koncepta lustracije kto npr. doc. dr. Peter Lah. Lustrirati je treba samo tiste, ki niso naši.

  26. eh, ja, nič novega 😉

    Sam zgodba je že postana do onemoglosti. Lustracija je bila na dnevnem redu že takoj po prehodu v demokracijo. Zakaj se je tudi desnica takrat odločila, da jo zavrže? Ker bi na naslednjih volitvah epohalno pogorela in umorila “pomlad” za vse večne čase. Ljudstvo je jasno pokazalo, da ne bo trpelo nobenega revanšizma in poračunavanja za nazaj, in to na mnogih mestih, še najbolj vidno z izvolitvijo Kučana za predsednika. Kaj je bila glavna razlaga, da je Pučnik izgubil? Deloval je nekoliko revanšistično.

    Seveda se lahko desnica tolaži, da je slovensko ljudstvo bolj oprano s komunistično propagando kot tista, kjer so lustracijo opravili, kar je sicer njihova pravica, ne zdrži pa nobene resne presoje, če pogledamo dejansko stanje v teh državah pred spremembami.

    Dejstvo pač je, da večina ljudstva ocenjuje prejšnji režim veliko bolj pisano kot bi revanšističnemu delu desnice ustrezalo. Ocena ni črno-bela. Ni nostalgije, promil je takih, ki bi si želeli nazaj, a realizem ljudi še ni povsem zapustil.

    Dejstvo je, da bi vse tazaresne še živeče slovenske oporečnike danes komot spravili v kako manjšo dvorano cankarjevega doma (ki so ga zgradili komunisti), pa še takrat bi jih bil lep delež s tistega pola, ki ga po desničarski privatizaciji tekovin demokratizacije in osamosvojitve tam ne bi smelo biti. Razna civilnodružbena gibanja, ki so kaj tvegala že takrat, ko je kaka Ljudmila Novak še plela plevel na vrtu in mislila na naslednji recept za južino.

    Spremembe v smeri demokracije se niso začele, ko so se pojavili JJ in Ljudmila Novak, so vsaj desetletje mlajše od osamosvojitve, klima v smeri odpiranja in liberalizacije se je spreminjala postopoma… zato se partija ni sesula, ampak transformirala in aktivno participirala v teh spremembah. Celotna družba je nekako dozorela za spremembe. Po takem prehodu leta 2010 zagovarjati lustracijo je ekstremizem ali poceni nabijanje politične temperature za točno določene politikantske cilje.

  27. K zadnjemu komentarju.
    Lustracija je bila zavržena pred vsem zato, ker je UDBA pred razpadom Jugoslavije naročila svojim agentom, da se razpršijo po celotni paleti političnih strank. V relativno kratkem času in ob dokajšnji nevednosti pomladnikov, ni bilo udbovcev možno identificirati. Šele ob razpadu DEMOSa so pokazali svoje poreklo. Takrat sta največ škode utrepeli Demokratska stranka in Krščansko demokratska stranka, ki sta plačali naivnost s popolnim porazom na volitvah in sta bili tik pred razpadom. Podobne težave je imela tudi SLS, ki še do danes ni popolnoma čista in si še ni opomogla.
    Lustracija bi oplazila marsikoga, med prvimi pa bi bil Milan Kučan, ki sicer skriva svoje čalanstvo, vendar ga popolnoma ne more skriti, kajti, kot Generalni sekretar partije, je bil član že po funkciji. Nekoliko bolj skrivnosten je Bučar, ki se je ob predlogu za uvedbo lustracije tako razburil, da ga je skoraj kap. Verjetno ne zato, ker je bil v UDBI vrtnar in zalival rožice?
    Ob neverjetnem enoumju slovnskih novinarjev in levičarske inteligence, ki se še po dvajsetih letih ozira po Marxu in začasno odsotnemu komunizmu, ljudstvu paraktično ni omogočeno spoznati alternative. To nam živordeči dopisniki iz tujine še vedno prikazujejo, kot propadajočo kapitalistično družbo, ki bo zadaj zadaj izdihnila.
    Svoje trditve rad dokažem, zato opozarjam na Lojzeta Kosa, ki nas že več kot 20 let straši s komentarji iz Avstrije. Ta človek v vesj dopisniški karieri iz Raven ( ki jih na RTV imenujejo Dunaj) ni našel niti enega prispevka, ki bi prikazal Avstrijo kot eno najuspešnejših držav na svetu in pozval poslušalce, naj ji sledijo.
    Partijski stroj, ki je praktično nedotaknjen ( izjema so smrtni primeri po naravni poti)izvedel sestop in se kot enoten stroj vključil v tanzicijo in jo pripelja do dokončnega poloma. Ta se javlja v vse bolj drastični obliki. Namesto prazničnega rajanja ob koncu leta zgubivajo tisoči delo.
    Mar je za to kriva opozicija; Janša, Ljudmila Novak, ali škof Stres in njegov predhodnik Rode?
    Kljub dopadljivim besedam predsednika v današnjem Komunistu ( Sobotni prilogi) ljudstvo leporečju dolgo ne bo verjelo in bo tudi ta šel po poti Boruta Pahorja.
    Res nas predsednik poučuje, da je potrebno biti do politike spoštljv. Do takšne, ki seje bedo po prelepi državi prav gotovo ne!

  28. Žal za poveljnika brigad po poteh avnoja iz Grosuplja ne morem preveriti, ali je res bil član UDBe, ker je nagarajenec tovariša predsednika Tuerka gospod Ertl skuril UDBovske arhive. O članstvu lahko tako trdim le za tiste, ki so zanesljivo bili po funkciji in za tiste, ki ssami potrdijo članstvo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite