Slovenski davki v tujini

1

monopoli davekSlovencem, ki se selijo v tujino, sive lase povzroča slovenska davčna blagajna, ki jo izseljenci težko pustijo za seboj.

Dvojno obdavčevanje

Izraz pomeni položaj, ko davčnega subjekta (tukaj se bomo osredotočili na fizične osebe, zavezance za dohodnino) obdavčita dve državi, namreč država rezidentstva in država vira dohodka. Moderna mednarodna dohodnina temelji na načelu, da zavezanec v državi, kjer je davčni rezident, plačuje davek od vseh dohodkov, ki jih doseže doma in v tujini. To pomeni, da je Slovenec, ki si kruh služi v Nemčiji, od tega dohodka obdavčen v Nemčiji in tudi v Sloveniji. Enako ali zelo podobno velja tudi za Nemce, ki dalajo v Sloveniji, Kanadčane, ki delajo v Španiji, Portugalce, ki delajo na Švedskem, ali Avstralce, ki delajo v Izrealu. Po splošnem načelu, pri čemer obstajajo določene razlike v izvedbi, se dvojno obdavčenje odpravi tako, da se v tujini plačan davek upošteva pri odmeri davka v državi rezidentstva. To pomeni, da Slovenec (rezident Slovenije), ki dela v Nemčiji, od tega dohodka plača davek v obeh državah, na primer v Nemčiji 20.000 EUR, V Sloveniji pa 35.000 EUR. Dvojno obdavčenje se odpravi tako, da mu v Sloveniji ni potrebno plačati 35.000 EUR, saj se mu prizna odbitek v višini 20.000 EUR in tako plača le razliko 15.000 EUR.

Slovenec, ki se izseli, je po slovenskih predpisih še vedno davčni rezident Slovenije (torej v splošnem plačuje dohodnino v Sloveniji tudi od dohodkov iz tujine), če ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni. To so nekateri izmed pogojev, da se fizično osebo šteje za davčnega rezidenta Slovenije po 6. členu Zakona o dohodnini. Tudi če se zavezanec izseli iz Slovenije in odjavi bivališče, bo državo težko takoj prepričal, da njegovi osebni in ekonomski interesi niso več v Sloveniji. Seveda je veliko odvisno od okoliščin, ampak izseljenec lahko pričakuje, da bo moral nekaj časa še vedno financirati slovensko državno blagajno.

Problem slovenskih rezidentov

Ker so v zgoraj navedenem ilustrativnem primeru v Nemčiji davki nižji kot v Sloveniji, to za zavezanca tehnično pomeni enako, kot če bi davek plačal le v Sloveniji, saj končna obveznost v obeh državah skupaj znaša toliko, kot davčna obveznost v Sloveniji. Torej je tak zavezanec v enakem položaju kot vsak drug slovenski rezident, ki ne dela v tujini, ampak živi in dela v Sloveniji. Razlika je v tem, da marsikateri slovenski rezident ne živi v Sloveniji, ampak v državi, kjer tudi dela. Slovenski rezident lahko živi v državi s precejšnjimi življenjskimi stroški, ekonomsko pa ni izenačen z rezidenti tiste države, ampak s Slovenci, ki nimajo nič z državo, kjer zavezanec dela in živi. Dohodnina, skupaj s svojimi olajšavami in lestvico, je namreč prilagojena lastnemu okolju, ne okolju tistih držav, od koder prihajajo priseljenci. Če vzamemo za primer London, je nepredstavljivo, da bi Slovenec tam preživel z delom, ki mu omogoča plačilo v višini neke povprečne ali podpovprečne plače v tistem okolju, saj bi mu po plačilu dohodnine v Sloveniji ostalo, denimo, 20-25% manj sredstev kot ostalim Londončanom, kar bi lahko ogrozilo njegovo eksistenco, torej je življenje v Londonu ali podobnem ekonomsko-davčnem okolju zanj praktično nemogoče. Če smo hudomušni, lahko pomislimo na to, da predstavlja kombinacija dvojnega obdavčenja in visoke dohodnine v Sloveniji nekaterim veliko oviro v sistemu prostega pretoka ljudi, ki je ena izmed temeljnih štirih svoboščin EU. Nemci in Avstrijci bi imeli v Londonu z enako službo precej manjše skrbi.

Lahko si tudi zamislimo zrcalni primer. Predstavljajmo si revno afriško državo, ki bi imela podoben dohodninski zakon kot Slovenija, le z drugače razporejenimi dohodninskimi lestvicami. Denimo, da v takšni državi 500 EUR mesečno predstavljalo visok dohodek, obdavčljiv po 50% stopnji. Rezident te države bi prišel v Slovenijo, kjer bi imel službo z minimalno plačo. Dohodek v višini minimalne plače je v Sloveniji zaradi splošne olajšave skoraj neobdavčen oziroma je obdavčen v simboličnem znesku, za priseljenca pa bi tak dohodek pomenil 50% obdavčitev, ko bi se pri njem oglasile davčne oblasti iz njegove domovine. Ali si predstavljete, da bi Slovenci z minimalcem plačevali 50% davek?

Seveda bi se lahko vprašali, zakaj je v Sloveniji obdavčitev dela tako visoka, gotovo pa je, da Slovenija s svojo dohodnino otežuje življenje marsikateremu izseljencu. Ali pa ne želi, da bi se njeni izseljenci vrnili. Kakor se vzame.

Foto: Flickr


1 komentar

Comments are closed.