Kaznilniški kurat Janez Cigler, upokojeni duhovnik Franc Ksaver pl. Andrioll in kaplan Ignacij Holzapfel so 09. septembra 1824 zaprosili ljubljanski gubernij, da jim oblast dovoli izdajati slovenski časopis, ki bi se imenoval Slavinja. Ta ilirsko-kranjski list naj bi vsak torek izšel kot priloga časopisa Laibacher Zeitung.
Pobudniki so poudarili, da se pri časniku ne bi ukvarjali s politiko, ampak bi Slavija bila izključno literarni list namenjen »uku in zabavi« ter izpopolnitvi kranjskega jezika. List naj bi posebno pozornost namenil deželni zgodovini, zlasti srednjeveški, s posebnim poudarkom na cerkveni in vojaški zgodovini. Objavljali naj bi tudi biografije znamenitih Kranjcev in Slovanov, pa članke o geografiji, topografiji in statistiki Kranjske, o domoznanski ekonomiji, ter o javni in zasebni vzgoji. Precej prostora bi namenili tudi člankom, ki bi opisovali običaje, navade in jezikovne razmere pri drugih slovanskih narodih.
Ljubljanski gubernij je bil pobudi za izdajanje lista v slovenskem jeziku naklonjen, prošnjo pa je s priporočilno spremno izjavo moral poslati še na Dunaj. Na Višjem policijskem in cenzurnem uradu pa so bili glede Slavinje zelo zadržani. Navkljub apolitičnemu programu izdajanja Slavinje na Dunaju niso odobrili, kar so sporočili na novega leta dan leta 1825.
Foto: Wikipedia
