V Sloveniji v političnih debatah neredko pride do medsebojnega obtoževanja, ko se nasprotniku očita, da je skrajnež. Ni potrebno biti akademsko izobražen strokovnjak na področju političnih ved, da bi opazil, da skrajnosti pri nas nikakor niso uravnotežene, še manj pa, da imajo primerljiv vpliv v družbi. Najprej zgodovina. Skrajna desnica v Sloveniji nima tradicije. Režimski zgodovinarji poskušajo interpretirati naklonjenost predvojne SLS korporativizmu kot dokaz, da je bila stranka protofašistična. Res je, mnogi fašistični diktatorski režimi so udejanjali korporativizem, a korporativističen je bil tudi Rooseveltov New Deal. Konec koncev so glavna dediščina korporativizma danes tripartitna pogajanja, ki prinašajo stabilnost v odnosih med delodajalci in zaposlenimi v številnih socialno usmerjenih kapitalističnih državah.
Skrajni nacionalisti in šovinisti v Sloveniji niso nikdar imeli družbenega vpliva, še več, nikoli se jim ni uspelo niti organizirati. Nekateri špekulirajo, da bi se pri nas lahko razvil fašizem, tako kot se je na Iberskem polotoku. Morda, ampak se ni in Kraljevina Jugoslavija je bila poleg Francije v tridesetih letih edina demokratična država v južni Evropi
Tradicija skrajne slovenske levice se začne na Čebinah
Na Čebinah je Edvard Kardelj, ko je pred tem dokončal »šolanje« pri Stalinu, skupaj s Kidričem in Leskovškom prevzel vodenje KPS. Že takrat so bili komunisti skrajneži. Bili so plačevani od tuje države, da bi z nasiljem prišli na oblast. Brezobzirno so po napadu Hitlerja na Sovjetsko zvezo zanetili državljansko vojno in pobili več kot tisoč političnih nasprotnikov še pred kakršnokoli oboroženo kolaboracijo in po vojni pokončali še dvanajst tisoč sonarodnjakov. Eksperimentirali so z narodnim gospodarstvom v slogu samodržcev in povzročili, da je ob koncu njihove absolutne vladavine življenjski standard njihovih podanikov v primerjavi s sosedi na severni strani Karavank najnižji v dvajsetem stoletju.
Slovenska skrajna levica podpira Madura in nasprotujejo oborožitvi slovenske vojske
Sistematična propaganda, da smo ves čas njihove vladavine živeli v najboljšem možnem sistemu, in promocija mitologije NOB v šolskem sistemu sta povzročili, da se s tradicijo slovenske skrajne levice identificira velik del slovenskega političnega prostora. Socialni demokrati in Levica glasno in ponosno, njihovi liberalni sopotniki pa taktično in oportunistično. Zavezanost tradiciji določa obnašanje v sedanjosti. Tako ne preseneča, da slovenski skrajneži tako kot evropski skrajneži nasprotujejo »vmešavanju« v notranje zadeve Venezuele in podpirajo Madura ali da nasprotujejo oborožitvi slovenske vojske s sodobnim in bolj varnim orožjem.
Prispevek je bil prvič objavljen v tedniku Družina (št. 9, 3. marec 2019, str. 13)
