Razlogov za veselje in praznovanje je ob letošnjem dnevu državnosti veliko. Praznujemo 30-letnico Slovenije. Slovenija bo predsedovala Evropski zvezi. Z upanjem me navdaja tudi sporočilo posrečene grafične podobe slovenskega predsedovanja Evropski zvezi. Sedem zlatih zvezd nad silhueto Triglava po razlagi vlade predstavlja sedmo kitico Prešernove Zdravljice, torej himno naše države, ki vabi k življenju, mirnemu sobivanju vseh narodov in svobodi vsakega človeka. Besedilo slovenske himne se med drugim glasi: »… narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan …«
Slovenska himna vabi k hrepenenju po nebesih, ki so dosegljiva po poti pravih življenjskih vrednot
Prepir, razne oblike suženjstva in zasvojenosti ter konflikti med narodi in znotraj narodov žal na tem svetu nikoli ne bodo preteklost. Če hočemo ali ne, Prešeren v sedmi kitici Zdravljice govori o dnevu, ki ne pripada več temu svetu in času, ampak večnosti. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da Prešeren želi, da bi živeli vsi narodi, ki imajo v sebi hrepenenje po nebesih, po večnosti. Kaj pa tisti, ki te vere in hrepenenja nimajo in se ne ravnajo v skladu z nebesi? Prešeren ne zapiše, naj propadejo, toda tem narodom ne nazdravi, ne želi, da živijo.
Zelo zgrešeno je prepričanje, da si to, kar ugotavlja znanost in Božje razodetje, nasprotujeta. Nemogoče! Bog ustvarja svet sedaj, v tem trenutku! Če ga ne bi ustvarjal, bi v trenutku vse izginilo v nič. Stvarstvo ima svoje zakonitosti. Znanost, ki sicer temelji na preverjanju hipotez, na koncu ne more priti do ugotovitev, ki so v nasprotju s Stvarnikom. Znanstveniki, filozofi, mediji, državni in verski voditelji bi se morali tega zavedati in prevzeti odgovornost za napačno prepričanje, ki je v naših glavah.
Slovenska himna pravzaprav ne bi smela biti le slovenska himna niti le himna EZ, temveč svetovna himna. Kakšno sporočilo lahko majhna Slovenija daje EZ in svetu!
Vsaj nekoliko spremljam številna Marijina prikazovanja po svetu. Kot zanimivost: slovensko himno potrjuje tudi Marijino razodetje v Amsterdamu, kjer se je Marija vidkinji Idi Peerdeman razodela kot Mati vseh narodov. Prvo videnje je bilo 25. marca 1945, ob šeststoti obletnici evharističnega čudeža v Amsterdamu. Kot Mati vseh narodov se je Marija spet razodela s. Agnesi Katsuko Sasagawa v Akiti na Japonskem (prvo sporočilo je Marija izrekla 6. julija 1973). Tudi prikazovanje v Akiti je povezano z Evharistijo, saj se je Marija razodela v redu, ki razvija karizmo češčenja Evharistije, ki je Kruh večnega življenja, Hrana nesmrtnosti.
S čim se hranimo? Zakaj živimo? Kdo smo? Bolj kot to, kar se vidi, smo to, česar se s človeškimi očmi ne vidi.
Mali princ pravi: »Bistvo je očem nevidno.« Nas lahko zadovoljita zgolj gospodarska rast in nakupovanje v komercialnih centrih? Je rešitev v tem, da zadovoljimo vse svoje nenasitne potrebe po bogastvu in vse svoje strasti? Nas bo odrešil tandem egoizma in narcisoidnosti? Zanimivo pri narcisih je, da pričakujejo občudovanje, ploskanje in všečkanje – mar ni to v nasprotju z individualizmom? Se lahko izgovarjamo na to, kaj pravi javno mnenje in kar nam vcepljajo v glavo mediji? Mar nam Bog ni dal razuma!
Mar nas greh (grešiti, zgrešiti) in naša zaprtost za resnico lahko osrečita in privedeta do cilja? Ne. In vendar razne organizacije in mediji v naši družbi spodbujajo protivrednote, ki uničujejo posameznike in skupnosti. Na primer, namesto spodbujanja k odgovorni spolnosti in vzgoje za družinsko življenje promovirajo seksualizem, v katerem mrgoli erotike in pornografije. Nam bo to odprlo vrata v Raj? Namesto da bi predstavili resnico, dejstva in rezultate znanstvenih raziskav, nas mediji prepogosto na hujskaški način bombardirajo s polresnicami in lažmi. Namesto da bi otroke vzgajali za odgovorno življenje …
Molitev, žrtev in post za domovino so akutno potrebni! Da bi spoznali in priznali vrednote, ki omogočajo življenje; da bi odkrili edenske reke žive vode; da ne bi zgrešili Cilja, da se ne bi večno pogubili.
Vse kulture in religije poznajo mit o raju. Edenski vrt nam je bliže, kot si mislimo. Je v našem srcu!
Dve reki prihajati v srce, dve reki iz srca izhajati. Koronavirus povzroča strjevanje krvi, krvne strdke in v končni fazi lahko tudi smrt. Pacienti, ki prejmejo zdravila proti strjevanju krvi in širitvi virusa, preživijo in premagajo bolezen. Simpatiziram s tistimi zdravniki, ki opozarjajo, da cepljenje ni edini način boja z virusi. Potrebna je tudi skrb za dober imunski sistem in zdravljenje obolelih. Opuščanje zdravljenja je v nasprotju s Hipokratovo prisego. Tisti, ki kljub spoznanjem medicine zavirajo in onemogočajo zdravljenje, bi morali biti kaznovani.
Še bolj usodno od koronavirusa je delovanje duhovnih virusov, hudobnih duhov, ki so krivi za psihosomatske bolezni, za strah, obup, samomorilske težnje … Kako jih lahko premagamo? Z Božjo pomočjo, v strastnem duhovnem boju, s pomočjo molitve, žrtev in posta. Svojih strasti, hrepenenja in želje po bogastvu in Raju ne smemo zatreti, le pravilno jih moramo usmeriti. Aleluja!
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
