Slovenska (desna) sredina – liberalci?

desna sredina liberalciKritično in argumentirano, tudi provokativno pisanje o dogodkih in osebah (o komerkoli) me ne moti, saj gre za svobodo javne besede, ki jo zelo pogrešam v dominantnih medijih in bi jo vladajoča koalicija najraje, pod pretvezo sovražnega govora, omejila tudi na spletu, ki ga trenutno (še) ne obvladuje. Vendar, ko gre za ne-poznavalsko, površinsko, celo iz konteksta vzeto pisanje (nepopolna resnica je laž) in besedičenje avtorja (po domače povedano »nakladanje«), potem zbledi tudi tisto, kar si sicer zasluži pozornost. Ob prebiranju nekaterih kolumnistov, ki se opredeljujejo za liberalce, opažam že nekaj časa prav zgoraj opisan način razmišljanja oz. neanalitičnega pisanja o slovenski družbeno ekonomski stvarnosti. In se sprašujem, kaj skušajo bralcem s svojim pisanjem sporočiti, včasih kar vsiliti! Gre za mnenja piscev, ki imajo vpliv na javnost (volivce), kar ni zanemarljivo. Zato mora biti njihovo pisanje strokovno in odgovorno in ne senzacionalistično! Gre za pisanje o pomembnih stvareh, osebah, dogodkih, dogajanju, ki so naša sedanjost, ki so sočasno posledica preteklosti in temelj (vzrok) za bodočnost Slovenije. Gre torej za danes in jutri!

Komu ustreza stalno mešanje megle in etiketiranje? V Sloveniji so stvari obrnjene na glavo, indoktrinirana javnost, predvsem mlajša šolana generacija misli, da slovenska levica simbolizira dobro, desnica pa slabo, kar se je pokazalo v dobrem volilnem rezultatu Združene levice na zadnjih volitvah. Stvari je treba poimenovati jasno in s pravimi besedami, izrazi. Bralca spletnega portala Časnik.si sta moje pisanje Levica in desnici v Sloveniji, tudi razmišljanje o (predvolilnem) sodelovanju in povezovanju strank, ki poudarjajo vrednote slovenske pomladi (cilj Demosa ni bila le osamosvojitev Slovenije, ampak tudi diskontinuiteta s prejšnjim totalitarnim sistemom), komentirala z naslednjimi besedami: »Ni treba preveč poslušati tistih, ki imajo veliko idej, kaj naj drugi storijo, sami pa niso pripravljeni ali zmožni ničesar storiti. Sodelujejo naj tisti, ki jih družijo skupne vrednote in podoben pogled na slovensko stvarnost ter so za to pripravljeni tudi kaj storiti.« In: »Potrebno je biti jasen in ne všečen, biti družbenik in ne služabnik. Poštenjak se s poštenjakom druži, grešnik pa grešniku služi. To se spozna po njih delih!« Točno tako!

V Sloveniji tranzicija ni uspela ali, kot je pravilno ugotovil dr. Andrej Umek, izpeljali smo le perestrojko. Vladavina starih sil se še kar nadaljuje s fizičnimi in miselnimi potomci prejšnjega sistema (kontinuiteta), ki so si nadeli »demokratična oblačila« in obvladujejo vse družbene podsisteme, dominantne medije in gospodarstvo. Da bi novi »novi obrazi« (so še v talonu) po potrebi (če pade Cerar) lahko stopili na čelo države, je potrebna nadaljnja diskreditacija najmočnejšega nasprotnika kontinuitete – sedanje nomenklature in oligarhije – Janeza Janše. In so izumili recept – mantro, ki jo reproducirajo tudi nekateri samoimenovani desničarji, predvsem mlajši člani NSi in njihovi pristaši steinbuchi, da »dokler je Janša na čelu SDS, je zmaga silam kontinuitete zagotovljena« (sic!). Za politično odstavitev Janše se že od leta 1994 (Depala vas) z medijsko stigmatizacijo, neprestano diskreditacijo in v volilnem letu 2014 celo pravosodno likvidacijo trudijo sile kontinuitete z različnimi imeni. No, sedaj pa so se jim pridružili še pomlajeni »desnosučni povzpetniki«, ki so celo ignorirali Odbor 2014 in naša prizadevanja za pošteno in pravično pravosodje. Matej Tonin je celo javno povedal (Delo), da je J. Janša politik v zaporu, kar pomeni, da popolnoma zaupa slovenskemu pravosodju?! Mislim, da so se celo potihoma strinjali s pravosodno likvidacijo svojega političnega tekmeca. No, tudi oni bodo prišli na vrsto (diskreditacija in še kaj več), ko bodo postali nevarni paradržavi. Trenutno so še zanimivi za dominantne medije, kar kažejo pogosti intervjuji v dnevnih časopisih (Delo), ki jih obvladujejo tovarišijski kapitalisti, člani Kučanove korporacije F21.

Kaj pa »desni sredinci« kot se nekateri po novem predstavljajo, so liberalci ali vsegliharji? »Na levodesni vlak antiestablišmenta, ki vozi iz EU in evra, skačejo vsi kot za stavo«, je v zadnji kolumni (Reporter) Dol z bruseljskim establišmentom! Mar res? zapisala vsegliharka Sunčičeva. In se je pridružila vsem, ki svetujejo določenim strankam na desnem političnem polu spremembe po svoji meri. Kdaj bodo s svojo stranko(!) stopili v ospredje, na politično prizorišče (trg)? Odkrit političen boj – tekmovanje na volitvah je ob svobodnih, pluralnih medijih (z resničnimi in popolnimi informacijami) in ob vladavini prava temelj liberalizma!

P.S. Prva točka programa o sodelovanju strank demokratične(!) opozicije v primeru zmage na volitvah bi morala biti zaveza o sprejemu resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu v Državnem zboru. Gre za obsodbo vseh totalitarizmov (ne glede na število žrtev) na evropskih tleh, tudi v Sloveniji! Leta 2009 (Pahorjeva vlada) so se poslanci DZ z resolucijo le seznanili, niso pa je bili pripravljeni sprejeti, kar pomeni, da v Sloveniji še ni pretrgana vez s prejšnjim nedemokratičnim sistemom in vsem kar ga simbolizira! To pa je cokla v nadaljnjem razvoju Slovenije, ki naj bi s članstvom v EU sprejela tudi evropske vrednote!

Iva Pavlin Žurman, Solkan