Slovenska bančna kriza: kako jo bomo plačali?

12

probankaKar se je pričakovalo, se je zgodilo. Dejansko je propadla prva slovenska banka, pardon, kar dve. Še enkrat pardon, zgodila se je likvidacija obeh bank.

Vodilni slovenski ekonomist Jože P. Damijan to odločitev banke Slovenije in ministrstva za finance ocenjuje kot »korak v pravo smer«. Vendar v komentarju na svojem blogu pod naslovom »Kako sta Jazbec in Čufer iz mini bančic naredila sistemsko bančno krizo« ocenjuje, da bi bilo bolje, če bi se odločili za stečaj obeh bank. Država je namreč s tem korakom izdala garancijo na dolg propadlih bank. S tem se bo javni dolg države močno povečal. Še bolj pa se lahko poveča, če bo država prevzela breme še vseh ostalih slovenskih bank, ki so v godlji. Slovenski javni dolg je trenutno pod evropskim povprečjem, a s takšnimi koraki bomo kmalu presegli tudi to mejo.

Ob tej zgodbi je zanimivo še nekaj. Z likvidacijo je torej država prevzela garancijo vseh komitentov bank, ne glede na njihovo vsoto. Ob stečaju pa bi se vsi upniki nad 100.000 evri morali prijaviti in s tem razkriti svoje premoženje, kar pa seveda mnogim ni bilo v interesu. Kakor koli zgodbo obračamo, zgodila se je in tudi to bomo očitno plačali davkoplačevalci.

Možnosti kako nam bodo vzeli premoženje

S tem se zgodba seveda ne zaključi. Gospodarska kriza gre dalje. Banke niso bolne samo pri nas ampak tudi v Evropi. Ameriška investicijska banka Goldman Sachs je celo vodilno evropsko banko, Deutsche bank, razglasilo za dobrega kandidata za popolni polom. Banka ima za 72 bilijonov (72.000 milijard) derivatov, kar je več, kot celotna svetovna ekonomija skupaj (66 bilijonov). Raje ne računajmo, koliko to pomeni na vsakega prebivalca planeta Zemlje. Plačali bomo torej vsi. Kako pa?

Deutsche Wirtschaftsnachrichten navajajo možne scenarije, o katerih razmišljajo vodilni politiki v Nemčiji in EU. Ena od možnosti je, da bodo določen odstotek vzeli vsem varčevalcem na bankah – tudi tistim, ki imajo manj kot 100.000 evrov prihrankov. Vprašanje je seveda, koliko bi vzeli in kdaj boš lahko dvignil razliko. Razmišljajo tudi o možnosti, da bodo morali vsi lastniki nepremičnin vzeti obvezno hipoteko. Torej prisilni kredit. Možnost, ki pa se najbolj pogosto omenja in je tudi najbolj verjetna pa je nakup prisilnih obveznic, ki bi jih izdala evropska centralna banka, t.i. evroobveznica. Kdo vse bo moral kupiti takšne obveznice, ostaja veliko vprašanje.

Vedno bolj jasno postaja, da bomo krizo, v katero so nas popeljale multinacionalke in špekulanti, reševali vsi. Države imajo nepredstavljivo visoke dolgove, za katere je jasno, da jih ne bo možno poplačati. Na drugi strani pa imajo ljudje veliko premoženja, ki nekje leži in ne služi nikomur (samo Slovenci imamo okoli 15 milijard evrov na bankah). Ta denar bi radi izkoristili. Če dobro pomislimo, to tako že počno. Tisti starši ali upokojenci, ki imajo nekaj rezerve na bančnem računu, prejmejo manjše dodatke ali pa jih sploh ne prejmejo. S tem nam dajejo signal, da je bolje denar porabiti, kot pa varčevati. Seveda obstajajo tudi zakonsko urejene možnosti varčevanja, ki države (še) ne zanimajo. Moramo jih prepoznati in spet začeti zaupati v trg. V vsaki krizi se namreč skrivajo priložnosti. Tudi tu je zgodovina dobra učiteljica. Najbolje pa je premoženje ustrezno razpršiti.

Pripis uredništva: Marko Kocuvan je samostojni premoženjski svetovalec.

Foto: Probanka


12 KOMENTARJI

  1. Ob odprtju medicinske fakultete v Mariboru se mi je zdel zabaven komentar njenega dekana. Povedal je, da bi medicina morala dobiti več denarja tako kot druge naravoslovne znanosti za razliko od družboslovnih.

    Meni je bližje kritiziranje mehkih znanosti (tistih, ki uporabljajo malo matematike in so zato teorije manj merljive in preverljive). In ekonomija, zlasti finančna matematika, nikakor ni mehka znanost.

    A ne samo v Sloveniji pač pa povsod po zahodu (tudi v deželah, iz katerih prihajajo nobelovci, ki so prispevali na teh področjih) javno mnenje meni, da se o teh rečeh moramo odločati demokratično (beri: odločitve morajo sprejemati lokalni, državni in EU oziroma v ZDA zvezni politiki, ter na koncu še mednarodni) in ne stroka, ki zna natančno izmeriti, koliko tvegani so posamezni izvedeni vrednostni papirji in iz njih sestavljeni portelji.

    A bo tudi naslednjega generalnega guvernerja Banke Slovenije nastavila politika. In enako na ravni EU… 🙁

    Pogosto se hecam na ta račun. Kolikšno nosilnost in iz kakšnega materiala mora biti dvigalo za tri osebe? Si parlament upa od tem odločati? Seveda ne. Vprašali bodo strokovnjaka “naravoslovne stroke” in mnenje inštituta ustrezne tehnične stroke uzakonili. A pri denarju so vsi pametni. Tu imamo demokratično pravico vsi odločati (“taxation without representation” je nesprejemljiva… 😉 ). Tudi pri kriminalu belih ovratnikov (ki ga gotovo v Republiki Sloveniji ni malo) odloča kar ulica in ne specializirani oddelki kriminalistov, tožilcev in specializiranih! sodnikov.

    • Ekonomija je “mehka” znanost, če hočeš, ker ni zmožna eksperimentiranja. Vse kar je več od računovodstva in knjigovodstva (seštevanja) je tako kot socilogija. Nakladanje “pametnih”. V dokaz si lahko vzameš samo politično ekonomijo, vejo ekonomije, ki v znanosti sploh ne bi smela obstajati. Ekonomija in dejansko gospodarjenje nimata veliko skupnega.

  2. Pa imamo spet predstavo, včerajšnja seja DZ je bila drugorazredna tema, Bog ne daj, da bi crknil TV, če bi se naši uvrstili v polfinale košarke, ki se je včeraj dogajalo (zanimivo, nobenega komentarja, kako je Ukrajina povozila Italijo, niti posnetka ni bilo, ne komentarja v Odmevih), potem bi bil Medja tretjerazredna tema. Tako pač je to, raji damo kost in raja uživa, podpira lopove, ti nas spustijo v peskovnik, potem se pa nažigamo po raznih portalih, levih, desnih, srednjih. Je pa res, vso resnico je pred dvema dnevoma razgalil Stanislav Kovač v Financah. Vemo, kdo so tisti strici, ki vlečejo niti, tisti, ki si polnejo žepe in potem nam dajo predstavo.Joj, kako smo naivni, kakor ubogljivi pudeljčki, ki nas vozijo lulat, kakor jim paše. Uboga dolina Šentflorjanska. Kdaj se bo to ljudstvo Kranjsko, Štajersko, Koroško, Prekmursko, Primorsko zbudilo in reklo: DOST MAMO !Kdaj?

  3. Taki članki, kot je tale, temo Factor banke in Probanke samo zamegljujejo, ne pa razčiščujejo.
    Le kaj moreta imeti slovenski tajkunski banki in svetovna bančna kriza skupnega?
    Ničesar!
    Specifika ustanavljanja tajkunskih bank temelji na osnovi divjega lastninjenja državnega premoženja, ki je značilno le za Slovenijo. Direktorji državnih podjetij so v navezi s finančniki in politiko ustanovili ti dve zasebni banki, v katerih so ustanovitelji imeli vlogo posojilodajalcev, kreditojemalcev in nadzornikov. Sami so si določali višino plače in nagrad ter si delili dividende kljub izkazanim izgubam. Le na ta način so si lahko nagrabili tolikšno premoženje v tako kratkem času.
    Svoje premoženje v premičninah in nepremičninah so zavarovali z zemljiškim dolgom, ki je še ena cvetka v seriji zlorabe pomanjkljive zakonodaje. Zemljiški dolg namreč omogoča fiktivni dolg do upnika, ki ni v postopku rubeža.
    Na ta način so oškodovali tudi državo, ker ima tudi ona v teh dveh bankah naloženih nekaj sto milijonov €, in pa vse ostale komitente.
    Zato taka strašna želja po nadzorovanem stečaju, kjer naj bi te barabije zopet, iz svojih žepov, ponovno plačevali vsi davkoplačevalci. Medtem pa bodo tajkuni še naprej lepo uživali z nagrabljenim premoženjem.
    In vse to lahko izveš le v Reporterju. Vsi ostali, od politike “neodvisni” mediji, pa molčijo in so le sramota slovenski demokraciji.

    • Pomotoma se mi je zgoraj zapisalo “po nadzorovanem stečaju”. Pravilno je “po nadzorovani likvidaciji.

    • Akterji v teh dveh bankah so tudi člani Foruma 21. Vse
      negativne posledice izhajajo iz nemoralnega poslovanja teh ljudi in pa politike, ki to nemoralo ščiti. Globalizacija ne more biti kriva za način prilaščanja državnega in zasebnega premoženja, ki ga uporabljajo slovenski tajkuni s pomočjo slovenske politike.

    • Samemu sebi, če ti je kaj za integriteto, čutiš kaj sramu ob misli, da bi storil svinjarijo. Ali vi bi delali svinjarije, če ne bi bilo boga?

Comments are closed.