Slovenska ali ruska zastava?

Letošnji začetek pomladi si bomo zapomnili po zastavah: izobešanje ukrajinskih, škandal v ljubljanski Operi, morje zastav v Planici.
Tako rekoč ves zahodni svet podpira Ukrajino tudi na simbolni ravni z izobešanjem modro-rumene zastave. Med prvimi, ki so zaplapolale izven Ukrajine, je bila tista na slovenski vladni palači in je, pričakovano, vzbudila posmehovanje ter zgražanje naših levičarjev. Pomilovanja vredna dolina Šentflofjanska, zarukana ruska gubernija med Alpami in Jadranom!

Zastavice na operni sceni

»Država, to sem jaz,« je izjavil Ludvik XIV. Direktor ljubljanske Opere Staš Rauter je izustil nekaj podobnega (»Opera, to sem jaz.«), ko je prepovedal v predstavi nadomestiti zastavice v slovenskih (ruskih?) barvah z ukrajinskimi. Malenkostna sprememba v tehničnem smislu, ki bi izrazila veliko mero solidarnosti z napadenimi Ukrajinci, avtokratskemu direktorju nikakor ni bila povšeči in se je grobo sprl s stalnim gostujočim režiserjem. Ko smo že pri barvah spornih in neobveznih gledaliških rekvizitov, je treba pristaviti, da je Faust nadčasovna in občečloveška umetnina, pri kateri naj pevci in statisti mahajo s kakršnimikoli zastavicami, razen mavričnimi. Direktor, ki ga je postavila politika, se je sprenevedal, da politika nima kaj iskati v opernem gledališču. To je izjavil človek, ki ga je na mesto direktorja postavil diplomirani igralec, ki je na začasnem delu v politiki.

Zastava kot rekvizit navijačev na športnih tekmovanjih

Le kdo naj razume Slovence in njihova domoljubna čustva, ki se pojavljajo v valovih, in to le ob športnih dogodkih. Mar slovenska zastava postaja zgolj navijaški rekvizit? V Planici plapola morje slovenskih zastav, na naših domovih ob državnih praznikih pa jih preštevamo na prste; za rdeče pomladne praznike (27. april, 1. maj, 9. maj) občutno več kot za 25. junij ali 26. december. Osrednjih slovenskih državnih praznikov pač nismo ponotranjili, ampak jih hvaležno sprejemamo le kot dela prosta dneva. Skrb zbujajo tudi nezaslišane provokacije z zastavami iz komunističnih časov na levičarskih političnih shodih in ravnodušnost oblasti do teh nezakonitih ravnanj. Zatelebanci v komunizem s človeškim obrazom in provokatorji so žal pozitivno diskriminirani.

Nastanek slovenske zastave

Slovenska državna zastava je bila uzakonjena v veliki časovni stiski na plenarnem zasedanju zborov slovenske skupščine 24. junija 1991. Nestrokovno oblikovani grb je z veliko težavo in tudi samovoljo predsednika Bučarja z zastave izpodrinil rdečo zvezdo, ki so se je krčevito oklepali ponosni nasledniki KPS. Tudi to je en od dokazov, kako enotni so bili slovenski politiki v zgodovinsko usodnem času za Slovenijo. Samostojnost da, vendar pod pravo, absolutno in neskončno oblastjo v komunizmu prekaljenih politikov, je njihovo vodilo od rojstva Republike Slovenije pa vse do danes. Je kilavo dete slovenske zastave razlog, da smo pri njenem izobešanju tako cagavi in brezbrižni, nekateri celo sovražni?
Morda pa tiči razlog za to, da je plapolanje slovenskih zastav ob državnih praznikih izjema, v njihovi nerazpoznavnosti, ker smo tako kot slovanski bratje Slovaki na rusko zastavo prilepili le vsak svoj grb. Slovaki zgodovinskega s križem, Slovenci pa skrpucalo, ki bi bilo lahko tudi značka počitniške zveze, kar so nam hudomušno oponesli Hrvatje.
Poleg strokovnih pomislekov o naši zastavi (grb?!) se v teh dneh tudi zaradi ruske agresije na Ukrajino poraja vprašanje o smiselnosti našega vztrajanja pri zastavi, kakršno je (seveda brez zvezde ali grba) leta 1848 potrdila in dovolila avstro-ogrska oblast na Dunaju. Barve iz kranjskega deželnega grba in panslavizem so botrovali naključju, da smo imeli enako zastavo kot Rusi. Resnici na ljubo je treba zapisati, da je carska Rusija imela tudi tako imenovano imperialno zastavo, črno-rumeno-belo; belo-modro-rdeča pa je bila sprva le njena trgovska (ladijska) zastava. Do oktobrske revolucije so uporabljali obe.

Neprepoznavnost naše zastave

Slovenska zastava, kakršna je, v mednarodnem okolju često zgublja pravi namen in pomen ali celo zavaja. Kaj rado se zgodi, da se grb v gubah zastave skrije, zato ne ločimo med rusko, slovaško in slovensko zastavo. Na miniaturnih zastavicah (mednarodne lestvice v športu, rangiranje držav po raznih kriterijih) imata slovenska in slovaška zastavica v nasprotju z rusko samo nerazločni packi.
Dragi bralci, oprostite moji predrznosti in naivnosti ter dovolite, da vam v razmislek predlagam zelo enostavno zastavo, ki bi ohranila dosedanje nacionalne barve in bi bila izvirna ter razpoznavna. Poševna barvna polja bi simbolizirala dejstvo, da Slovenija leži med germanskim in romanskim svetom. Naši sosedje Germani imajo barvna polja vzdolž zastave, Romani pa prečno.

Z vsakim letom bo teže spremeniti državno zastavo, ker smo se nanjo in na morebiten sram ali prezir do nje navadili. Zamenjava zastave, za kar bi morali glasovati dve tretjini poslancev, je ob razklanosti slovenskega političnega prostora zdaj seveda utopija. A vendar bi mogoče kazalo poskusiti, še pred tem pa prešteti slovenske zastave na volilni konvenciji v ljubljanski Cvetličarni. Štetje nam ne bi vzelo veliko časa, ker so »v suženjstvo zakleti« hrepeneli po Svobodi in ciljali na uplenitev države brez ene same slovenske zastave.