Slovenija, socialna država

37
526
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Razmišljanje o socialni državi je nadaljevanje moje teze, da smo v razvoju naše samostojne države v ustavo in v podzavest zapisali nekaj všečnih predpostavk, a se nikoli nismo resno pogovorili o tem, kaj naj bi v realnem življenju pomenile. Tako se je razlaga prepustila domišljiji prebivalstva ter glasnim strankarskim trobilom in “strokovnjakom” iz medijskih ekranov. Na tem mestu se vprašajte, kaj si predstavljate, da naj bi “socialna država” v realnem življenju bila in kako bi jo občutili.

Pojem socialne države ima svoje korenine v Bismarckovi Nemčiji druge polovice 19. stoletja. Od takrat pa do danes se je razvilo nekaj različnih gledanj na socialno državo, ki jih uvrščamo v tri glavne skupine (Esping-Andersen): social demokratsko, konzervativno in liberalno. Prva deluje z državno intervencijo v tržne zakonitosti in priznava univerzalne pravice (vsem državljanom, brez izjem), druga se napaja iz idej subsidiarnosti in pravice do neprofitnih in močno reguliranih javnih storitev, tretja pa iz načela nevmešavanja države razen z ukrepi za preprečevanje revščine. Pri vsem skupaj je zanimivo, da so komunisti v zgodovini ostro nasprotovali socialni državi: njena uvedba je omehčala agresivnost delavskega razreda v boju za nadvlado proletariata.

Naša država si je socialnost države omislila predvsem v duhu mešanice socialdemokracije na temelju komunizma: vsi imamo pravice, trg je nekaj sumljivo nevarnega in delavski razred ima prednost pred vsemi drugimi.

V Sloveniji smo prevzeli splošno prepričanje, da je država tista, ki nosi odgovornost za usodo posameznika. Vzela si je na svoja pleča skrb, da namesto nas poskrbi za vse tisto, kar se nam lahko zgodi in pri tem uveljavlja ideal povprečja h kateremu sili. Prepričanje smo razširili v tri ključne smeri: najprej v davčno politiko, ki naj napaja državno porabo. Nato v izgradnjo vsemogočnega državnega in javnega sektorja, ki igra dominantno vlogo v malodane vseh dejavnostih. Končno pa še v proizvodnjo predpisov, ki so nas privedli v labirint zakonodaje v kateri se nihče več ne more znajti ter tako opusti vsako misel na svobodno inovativno pobudo zaradi prenormiranosti družbe. Zdravo pamet je nadomestila zakonodaja.

Na področju davkov smo ena najbolj obremenjenih družb v OECD. A sporno ni zgolj davčno breme, temveč nepravičnost, s katero je država najbolj obremenila nižji in srednji razred, da nato sebi pridržuje odločanje, kako bo ponovno podeljevala zbrani denar v obliki subvencij, dotacij, socialnih transferjev, nadomestil in vseh mogočih drugih imen denarne miloščine, ki jo državljani prejemamo na osnovi oddaj gore papirjev zdaj enemu in zdaj drugemu uradu. Ena največjih fars je, da je večina ljudi prepričana, da imamo pravično porazdeljeno breme davkov tako, da plačajo tisti, z visokimi dohodki. Ne bo držalo. Dohodnina je edini večji davek obračunan progresivno, a v državnem proračunu se ga nabere za malo manj kot 980 milijonov evrov. Primerjajte to s 3,3 milijarde evrov vplačanega DDV in bo jasno, da glavnino prispevamo vsi po enotni davčni stopnji, saj veljata davek 9,5% in 22% za vse enako, ne glede na dohodek. Si pa enkrat dobro oglejte plačilno listo, da boste videli, da so tudi ostali prispevki povsem enotno določeni: zdravstvo 6,36%, pokojninska blagajna 15,5%, 0,10% za porodniško ter 0,14% za zaposlovanje. Skupaj 22,1%, ne glede na višino plače. Prav tako so prispevki delodajalca za vse enaki: 16,1%. Torej, za glavnino davkov ta država uveljavlja načelo enotne davčne stopnje.

Moj problem z opisanim je, da si je država pridržala pravico, da ne le določi koliko moram plačati, ampak tudi, da je to vplačano spet zgolj in samo enemu posvečenemu državnemu sistemu. Tako socialna država politiko zdravstva oblikuje v eni in edini zdravstveni zavarovalnici, enem in edinem zavodu za pokojninsko zavarovanje ter denar porablja za državne šole, državne vrtce, državno univerzo in državni zavod za zaposlovanje, državne bolnice in tako po spisku dalje. Ta socialna država je dokazano slab gospodar (poslovanje teh ustanov je finančno slabše od zasebnih in tujih primerljivih) in prepričan sem, da bi v takem okolju morala biti na voljo možnost različnim, tudi tujim in zasebnim ustanovam, da se vključijo v ta trenutno zaprti krog porabe denarja in domačnosti pri določanju kriterijev upravičenosti do mojega denarja.

Naj dam primer: resno sem besen ob opazovanju, kaj vse “pripada” v obliki za državljana brezplačnih farmacevtskih izdelkov in zdravstvenih storitev, ki se izdajo na recept oziroma napotnico. Zakaj smo se odločili (saj res, kdo točno se pa je?), da so kontracepcijske tablete brezplačna pravica, ki se pokrije v breme zavarovanja? Pa splav? Je prav, da se v breme tega delijo zdraviliške storitve in letovanje otrok? Ko sem sklepal zavarovanje v tujini, sem bil pozvan, da se izjasnim najprej glede različnih storitev, ki bi jih rad imel vključene v svojo polico, nato pa še glede višine kritja. Polica “Rolls Royce” je bila seveda na voljo, a višina premije visoka (še vedno pa precej nižja od kupovanja storitev na trgu). Naše gledanje na socialno državo pa terja, da vsi plačamo enako, čeprav so nekatere storitve povsem jasno stvar posameznikove odločitve in ne zdravniške nuje ali potrebe po zdravljenju. Torej smo pod krinko socialne države uveljavili kritje individualnega nadstandarda. Si predstavljate, da bi to uvedli tudi v avtomobilskem zavarovanju? Zanimivo, da tam znamo racionalno določiti obvezna kritja in izbiro kaska, pa večjo ali manjšo odbitno franšizo, bonuse dobrim voznikom in maluse slabim… Ko pa gre za bistveno večji zalogaj smo pa postavljeni pred izvršeno dejstvo, da se nekdo drug odloča namesto nas. Država je vstopila med državljana in njegovo odločitev, kako bo poskrbel za svojo dobrobit in tako posameznika odvezala skrbi za njegovo bodočnost.

Nekaj podobnega je na področju pokojninskega zavarovanja: namesto, da bi država terjala plačilo obveznega prispevka, ki bi vsem zagotavljal pravico do starostne pokojnine v enaki višini ter hkrati spodbudila odločitev posameznika, da sam varčuje za kaj več, smo prepuščeni na milost in nemilost stalno spreminjajoče zakonodaje, ki sproti določa kdaj in pod kakšnimi pogoji bo kdo prejel pokojnino državnega sklada. Od vsega, kar morda damo na stran, pa najprej plačamo dohodnino, nato davek od obresti in nato še grožnje, če poleg prejema pokojnine uspe kdo na trgu zaslužiti še kaj več. Spet se država postavlja nad skrbjo, da zagotovi državljanom enakost ter s svojim monopolom določa prerazporeditev bogastva po lastnih kriterijih. In, spet se država postavlja med posameznika in njegovo odgovornost ter pravico, da poskrbi za sebe.

Množica dodeljenih sredstev posameznikom in podjetjem, ki so sicer legitimirana z raznimi razpisi, je dokaz, da smo nadomestili dolžnost posameznika, da skrbi za sebe in svoje. Prišli smo celo tako daleč, da se nekateri dušebrižniki (ki jih večinoma najdemo v državnih jaslih) zgražajo nad »stigmatizacijo« prejemnikov raznih oblik socialne pomoči, saj da se ti prejemniki sramujejo svojega položaja. Sram je zdravo čustvo, ki kaže na vlogo vesti v človekovem življenju in mu tako narekuje popravo ravnanj. V tem primeru je sram spodbudil iskanje možnosti, da čimprej ponovno zaživi samostojno. Mar nam ne razlagajo razni psihologi, da je slovenska zasvojenost z alkoholom, drogami in nagnjenost k samomoru prav posledica občutka manjvrednosti, ko predvsem moški niso sposobni poskrbeti zase in svoje družine? Saj se pritožujemo nad maminimi sinčki, ki v domačih zavetjih (na stroške staršev) životarijo tja do 30. leta. In sporočilo socialne države po slovensko: iz maminega naročja v državne jasli!

Čudim se, da nekateri resno razmišljajo, da bi od rojstva dalje morala država poskrbeti za vse njihove potrebe: najprej državni vrtec, v katerem je določena znižana cena in subvencionirana prehrana. Državna osnovna šola, ki daje brezplačne učbenike, prehrano po bagatelni ceni, subvencionirane izlete, dejavnosti in šolo v naravi. Državna gimnazija, ki je zgolj še podaljšanje pravic iz osnovne šole z nadgradnjo izletov in ekskurzij v tako daljne eksotične kraje, da dih zastane. Od tam na državno univerzo, kjer poleg brezplačnega študija terjamo še bivanje in vožnjo po socialnih cenah. Če po koncu »statusa« (beri: pravice do brezplačnega zdravstva, subvencionirane prehrane in skoraj davkov prostega zaslužka) ni službe, pa je itak kriva država. Od države terjamo gradnjo socialnih stanovanj, če pa teh ni dovolj pa vsaj stanovanjska posojila. Zahtevamo, da država podpira kulturo, šport in znanost. Torej bo supervaruška Slovenija poskrbela za svoje otročiče.

Ključna težava seveda nastane, ko je treba to »socialo« plačati. Sistem socialne države je od nekdaj temeljil na predpostavki, da družba ustvarja dodano vrednost na zaposlenega in s tem presežek, ki lahko omogoči manjšini, da je (začasno) deležna pomoči. Nikoli ni bilo mišljeno, da bo socialna država primarni plačnik, saj bi to predpostavljalo, da je ali izjemno bogata zaradi izvoza surovin (kot je to primer v arabskih deželah) ali posebnih storitev z izjemno dodano vrednostjo (kot so davčne oaze z bančnimi storitvami). Skozi širjenje pravic, ki se je zgodilo predvsem zaradi predvolilnih obljub levih političnih strank po celem svetu (ki niso imele druge možnosti kot širiti volilno telo z obljubami državnega denarja) smo prišli v absurdni položaj, ko je število odvisnih državljanov, ki ne morejo več preživeti brez državnih dotacij ter vsega brezplačnega kar država nudi, večje od števila vplačnikov v sistem. Le vprašanje časa je bilo, kdaj bodo iz revnejših delov sveta pritisnili emigranti, ki bi delček tega raja želeli tudi zase.

Zdaj imamo na vratih Evrope kar nekaj resnih problemov: množico tujih ljudi, ki želi v Evropo in pričakuje enake socialne pravice kot jih imamo mi, a v sistem niso in ne bodo vplačali ničesar. Imamo Evropejce, ki so nevajeni skrbeti zase in čakajo, da bo vse skupaj uredila država, a tako, da njihove pridobljene pravice ne bodo skrčene. Imamo realni sektor, ki iz preprostega sklepanja ugotavlja, da na področju davkov ni konkurenčne prihodnosti v Evropi, saj rast števila upravičencev pomeni rast davkov. Tako bo realni sektor (kjer dejavnost to dopušča) iskal možnost selitve v druge kraje. S tem bo povečano davčno breme na preostale plačnike in hkrati tudi negativna kampanja proti zlobnim kapitalistom, ki zapuščajo Evropo, kar posledično samo še pospešuje razpad sistema, saj tudi omahljivce utrjuje v prepričanju, da je odhod edina smiselna pot.

To opozorilo, da je treba resno prevetriti naše gledanje na socialno državo in njene razsežnosti, namenjam vsem, ki razumete, da krščanski nauk uči, da daš bližnjemu plašč takrat, ko imaš sam dva. Trenutno stojimo pred omaro in se čudimo, da plašča, ki smo ga včeraj dali sosedu, nihče ni nadomestil. Kdo je torej kriv za to, da nas bo zeblo: sosed, ki nosi naš plašč, ali pa naša naivna dobrota?

37 KOMENTARJI

  1. Socialna država ne sme biti izgovor za različne zlorabe:

    – politične obljube in ukrepe, ki demotivirajo ljudi za ustvarjalno delovanje in jih usmerjajo v zapečkarstvo in brezdelje.

  2. Odličen članek. Pomanjkanje govorjenja o takih problemih, ki nas parazitirajo in večino podkupujejo, je znak, da 25 let nismo imeli normalnih politikov, normalnih intelektualcev, normalnih državljanov.

    Vsi smo skorumpirani socialisti. Ko pa pride grupa migrantov in beguncev pa imamo vsi sovražen odnos do njih, KER BODO ODŽIRALI NAŠE PRIBOLJŠKE. Seveda je del odnosa upravičen saj so politkomisarji skrajne “levice” (FDV, ZL, FF, mirovni inštitut, mediji,..) popolnoma izgubili zdravo pamet. Večina katoličanov pa človečnost, srčnost, transcedentno odprtost… in samo še bolj jasno kažejo kako so sami isti malikovalci socialne države, socializma.

    Cel medijski prostor so zavzeli lumpenproletarski socialisti. Tokrat je manjšina sanjajočih nerealistov (ki so v salonu izgubili stik z realnostjo in živijo samo še v svojih idejah socialnega inženiringa), večina pa je sovražnih in zlobnih koristnih idiotov, ki prostovoljno kurijo čarovnice in sledijo pokvarjeni inkviziciji.

    Stanje zaradi triumfa psihopatov in odsotnosti dialoga, pameti, človečnosti, individualnosti, različnosti, odgovornosti.. je zaskrbljujoče: ko skrajnost postane normalna (za kar si mnogi slabi in pokvarjeni politiki prizadevajo v Sloveniji) tam ima mafija in nasilje popolno svobodo, oseba pa je prestrašen suženj, ki jo množice sužnjev pomendrajo (ne vedoč, da so koristni idioti mafije).

  3. Gospod Peter bi moral narediti uvod in v njem Slovencem pojasniti, kaj je socializem in kaj sociala. Kljub veliki podobnosti besed imata ta dva pojma bolj malo skupnega. Tako veliko Slovencev pričakuje socialo od socialistične države! Kakšna zmota!

  4. 25 let skoraj nihče ne odpira ključnih problemov zakaj Slovenija drsi v vsesplošni propad:
    CERKEV ne govori o malikovanju socializma in socialne države
    DESNI politiki pa ne prikazujejo neštetih zablod, porazov, revščine in zločinov socialne države in socializma in ne kažejo volivcem boljše poti, kaj šele, da bi se je sami držali.

    Veš čas en sam bedni, jalove populizem in TRIUMFALIZEM, ki vodi iz enega Očaranja v novo razočaranje in spet v novo Očaranje, ki bo končno lahko pripomoglo k zmagi (odrešitvi). Polno lažnih (zelo zlobnih) prerokov igra to igro.

  5. Sv.Martin je odrezal od svojega edinega ogrinjala prezeblemu revežu ob cesti polovico in mu ga dal.

    Tudi za to je sv. Martin svetnik. In to velik. Če bi mu dal od dveh svojih ogrinjal enega, ne bi bilo v tem nič svetniškega.

    To je krščanski nauk, gospod Peter Sušnik!

    • Torej, gospod IF! Kaj še čakate! Odrežite od svojega plašča in ga dajte revežu! Ne pa da silite druge, naj od svojih plaščev režejo, striktno ne od vašega ter jih obkladate s slabšalnimi besedami, ker vam nazaj preberjo citat:

      “… kdor noče delati, naj tudi ne jé.” 2 Tes 3,10

      Torej! Bodite, kar pridigate! Vzemite tiste otroke k sebi! Tretjino vi, tretjino gospod Zdravko in tretjino gospod Pavel! In nam boste zavezali usta! Pa še škofom jih primaknite nekaj!

      Predvsem pa pazite: NE GRE ZA HUMANITARNO AKCIJO! GRE ZA ISLAMIZACIJO EVROPE!

      • No, če gre vam res za islamizacijo Evrope, ne pa recimo evangelizacijo, in to tako zelo, da to dajete kar v velike črke, potem ni čudno, da midva nisva ravno na isti valovni dolžini.

        Pa še: Salam Alejkum, gospod AlFe.

    • g. IF, očitno nimate pametnega predloga, zato takšen komentar. Moj predlog bi bil, da čisto osnovno zavarovanje bi moral imeti vsak, potem pa bi morali imeti možnost izbire dodatnega zavarovanja. Seveda pa bi morali določiti, kaj spada v osnovno zavarovanje. Zdaj vsi plačujemo neko osnovno in večina tudi dopolnilno zavarovanje. Ko pa prideš v bolnico, je pa treba ali dolgo čakat ali pa plačat, da prideš normalno na vrsto. Sistem se preoblikuje iz t.i. socialnega v izrazito nesocialnega. Seveda pa vladajoči vpijejo, da je sistem čisto socialen in ok.

      • Tudi če je 100% zavarovanje, bi lahko bolnice bile privat. Ali vsaj ordinacije. Zdravniki bi imeli pogodbe z zavarovalnico in bi že to bil sanjski sistem za nas.
        tako pa imamo koncesije, ki jih kar vlada podeljuje in so v nebo vpijoče leglo korupcije.

  6. Tu je Sušnik izgubil iz vida eno pomembno stvar. Redko se mu to zgodi, da kaj sprevidi.
    Sam denar ni najslabša stvar socialne države. Vsaj take socialistične, kot je naša. Če bolje pogledaš, se razkrije da gre povsod za krepitev sistema nadzora in oblasti. Denar služi podkupovanju ljudi. Malih, revnih ljudi, ki jih ni težko pohujšati za par evrov. Nasilje socialne države nad revnimi je neznansko. V zameno za par evrov dobiš “status” reveža. Nasilje nad prostim trgom in podjetništvom je neznanski. Če hočeš prodajat cigarete v trafiki, moraš imeti ustrezno izobrazbo, licenco!? in milijon takšnih “regulatorskih mehanizmov”, katerih edini namen je imeti popoln nadzor nad vsem in vsakim. In to tak, latentni nadzor, ki se ga uporabi, ko je oblastniku to potrebno. Zato pustijo množične kršitve zakonov. Vsem, ki se znajo izognit, da bi “prišli na vrsto”. Nikogar ne brigajo te kršitve, dokler ne ogrožaš vladanja oblastnikov. Vse za popolno oblast.

  7. Noben “desni” politik ni skušal v 25 letih reševati realnih problemov življenja ljudi, odpravljati birokracijo, trapast nadzor Fritzlove kleti, subvencije hudobnim sužnjev. Veš čas same nesmiselne afere in populizem. Le zakaj se komunisti in mafija počutijo tako močne zadnjih 10 let, da triumfirajo. Ker imajo vse v Sloveniji popolnoma pod nadzorom. Še posebej “desnica” pleše točno tako kot mafija reče.

  8. Tole je pred dnevi objavil najbolj konzervativen in nekoč nekoč najbolj pro-thatcherjanski bitanski časopis The Telegraph. Ne kak levi Guardian:

    http://www.telegraph.co.uk/men/thinking-man/pity-me–im-part-of-britains-middle-class-and-its-rubbish/

    Skratka, srednji razred Britancev, ki je vsa desetletja po drugi vojni iz desetletja v desetletje prosperiral in rastel v blagostanju, ugotavlja da njegovo stanje danes, po 35 letih neoliberalne politike, ki jo je začela Thatcher, postaja en velik RUBBISH! Avtor ugotavlja, da je kvaliteta življenja večine vse slabša, in to kot rezultat takih idej in politike, ki jo vsaj posredno v članku promovira Sušnik.

    Torej, da je v blaginji ta čas rastlo par procentov prebivalstva, ti enormno, eksponencialno. Ostali pa ne. Podobno ugotavlja Thomas Picketty. Da so vse davčne olajšave šle v glavnem k njim. Da je včasih srednji sloj za svoje davke od države nekaj dobil nazaj, zdaj pa vse manj! Torej vse manj socialne države.

    No, to so približno rezultati desetletij politike, ki pravi, da je treba stalno zmanjševati davke, češ da je njihovo breme nevzdržno ( vedno je nevzdržno to breme za pohlepneže in lakomneže in bolestne egocentrike, pa kakorkoli davke znižaš ), da bo lahko gospodarstvo končno konkurenčno. Konkurenčno po možnosti državam, ki nimajo nič socialne države in plače po 50 evrov mesečno, seveda.

    Warren Buffet, socialno odgovorni multimiljarder pa kliče amerišk politiki obratno: nehajte s to politiko, dajte mi že enkrat davke zvišat, ničemur ni podobno, da me tako malo obdavčujete.

    Velik del socialne države, ne trdim da vse, ki jo tu Sušnik tudi direktno navaja in bi jo očitno zlahka bil pripravljen razgraditi, predstavlja očitno vrednoto in veliko pridobitev- npr. možnost brezplačne izposoje učbenikov v šolah, subvencioniranje zdrave šolske prehrane, ki so jo deležni vsi, šolo v naravi, plavalne tečaje za, poudarjam, vse šolarje ipd.

    Ne vem, ali je Peter Sušnik res premislil v glavi, ko našteva to, kar je po njegovem odveč. Res želi, da je nekaterim otrokom, katerih starši niso dovolj premožni, da bi to plačevali, vse to odvzeto?

    Še glede zdravstvenih zavarovanj. Nihče v svobodni ekonomiji ne more imeti nič proti privatnim zavarovalnicam v delu zdravstva in zdravstvenih programov, ki so prostovoljni in odprti trgu. Druga stvar je obvezno zdravstveno zavarovanje z določeno in nevariabilno košarico pravic.

    Kakšna je logika, da bi za to točno določeno košarico pravic po točno določenih cenah bilo dobro imeti neko “tržno tekmo” večih privatnih zavarovalnic? V čem je tu tržna tekma? In kaj ima od tega zavarovanec? Nič. Imajo zavarovalnice. Samo delež stroškov zavarovalnic v tem, kar se daje za zdravstvo, se bistveno zviša. Od 2-3%, kolikor stane zavarovance ena ZZZS, delež seveda potem bistveno naraste. Ker ne more biti drugače. Kako naj v tem netržnem delu zdravstva stane več zavarovalnic in več zavarovalniških birokratov manj kot ena sama zavarovalnica?

    Kaj ima zavarovanec recimo od jupijev v Vzajemni, ki si od njegova denarja za njegovo zdravje sebi kupujejo postavljaške službene športne avtomobile, recimo? Ali od tega, da te zavarovalnice potem iz tega denarja sponzorijajo športne klube ali celo politične stranke? Le kaj neki?!

    Denar za zdravstvo naj gre v ambulante in bolnice, ne pa, oziroma čimmanj, v zavarovalnice; to je vendar samoumevni interes bolnika!

    • “If socialists understood economics they wouldn’t be socialists.” (Friedrich August von Hayek)

      ===========================================
      Friedrich August von Hayek je bil avstrijski in angleški ekonomist ter filozof, ki je najbolj znan po svoji kritiki Keynesove države blaginje in totalitarnega socializma. Hayek je eden najpomembnejših mislecev liberalizma v 20. stoletju in velja po nekaterih proučevalcih njegovega dela za najpomembnejšega predstavnika neoliberalizma, ki je sicer bil v krizi neoliberalizma precej kritiziran, a se sam ni nikoli opisal kot neoliberalist. Leta 1974 je prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo, ki jo je delil s švedskim ekonomistom Gunnarjem Myrdalom.

      • Malo huda je The Telegraphu pripisovati socialistično usmerjenost.

        ps. In kdo je von Hayek? Četrta Božja oseba? Smešni ste mi tisti, ki mi von Hayeka ali Smitha ali kogarkoli postavljate pod nos na isti način, kot so mi v prejšnjem režimu pod nos postavljali Marxa ali Kardelja.

  9. Odličen članek. Pri nas bi morala nastati nova desno sredinska stranka, ki bi na takšen način lahko zbrala volivce, ki sedaj begajo zaradi klavrne politične izbire.

  10. Mislim, da avtor ne meni, da bi socialno državo morali ukiniti, pač pa da bi morali ukiniti socializem.

    Vprašanje je, ali bolj spodbujati somostojnost posameznika, da torej sam skrbi zase ali spodbujati odvisnost posameznika od države in mu torej ni treba skrbeti zase, saj bo za to poskrbela država. Seveda skladno njenimi preferencami, ki so očitno take, da so v ospredju t.i. naši, še le v drugem ali tretjem planu pa je socialna država.

    • Ne, pa ni vprašanje. Vprašanje je, zakaj nočemo slišati zgodovino, ki uči, da so socialistične države bodisi propadle, bodisi so kot Severna Koreja, Kuba in čedalje bolj kot Slovenija.

      • Bile so ekonomsko neučinkovite.

        Tudi pri migrantih ni osnovnega ekonomskega vprašanja: “Koliko bo njihova namestitev stala in kje bo država dobila denar?

        Pri razpravljavcih okrog problema migrantov se vidi, kdo si je služil denar in kateri so ga dobili od države!

        Na koncu pridemo vedno do možnega – koliko virov je na razpolago.

  11. Koliko virov je na razpolago? Omejeno. Socialistična država jemlje denar tistim, ki nekaj proizvajajo in ga deli po principu lojalnosti oblastnikom. Onih prvih vedno manj in onih drugih je vedno več. K temu se pridružuje še negativna selekcija …

  12. Ja, zanimivo. Npr. blejska južna obvoznica, kolikor sem seznanjen, stane okoli 50 mio €. Vendar za to ni denarja. Za migrante so pa takoj lahko našli 150 mio €. Denar torej je.

    Razvoj te vlade ne zanima. Za to ni denarja. Za stvari, ki so v interesu “naših”, je denarja še preveč. Vse bo seveda plačal davkoplačevalec.

    Ko bodo ljudje to dojeli, bo verjetno nasprotovanj še več.

  13. Matjaž Hanžek je z veliko histerijo zahteval, da se prepovejo protesti proti migrantom.
    Ko so pa iz slabe banke preganjali tujce je bil pa čisto tiho.

    Prekleti hinavec! 😉

  14. Super članek, le eno pripombo imam.

    Če je davek za vse enake stopnje, v tem ne vidim prav nobene težave. Ker to niti približno ne pomeni, da vsi dajemo enako.

    Vsi dajemo enak odstotek, ne enako. To je velika razlika.

    • Že, že, samo socialist IF npr. meni, daje edino pravično, če tisti, ki zasluži 3 krat več ne plača samo 3 krat več davka ampak npr. 6 ali še raje 9 krat več.

  15. Enotne davčne stopnje v praksi ne pozna nobena zahodna država. Ne zahodnoevropska, ne severnoameriška, ne Avstralija in NZ. V prav vseh je dohodnina obdavčevana progresivno.

    Je pa ideja nekaterih na desnici, da se jo uvede. Uspeli so npr. v ex-komunističnih Slovaški in Estoniji. Ampak ideja res zelo na desnici. Od kandidatov za ameriškega predsednika jo zagovarja le ultrakonzervativec Cruz. Trump jo je, pa si je premislil. Zdaj pravi, da mu je tudi prav, če njega obdavčujejo po višji stopnji kot povprečnega Američana.

    S prehodom iz progresivnega obdavčenja na enotno davčno stopnjo se zmanjšajo bremena nekaj procentom najbogatejših. Ki postanejo še bogatejši. Ostalih 90 ali 95% plača dodatno, nekateri iz svojega uboštva, tisto, kar si izborijo najbogatejši.

    Enotna davčna stopnja je eden najboljših receptov za vračanje v zgodnji kapitalizem 19. stoletja in v siromašenje in izumiranje srednjega sloja. Asocialna ideja družbene dezintegracije, skratka.

    • Ti znaš celo procentni račun, ne veš pa kaj je dobro kdaj. Primerjaš se z zahodom, kjer so vsi 2x in večkrat bogatejši od nas. In to ti nič ne pove. Tumbaš neke procente.

      • Mislim, da vendarle približno vem, kaj je dobro. In dobro ni, če je družba brutalno socialno razslojena. Seveda tudi ne nasilno egalitarna. Ampak svobodna, v davčnem smislu pa socialna.

        Vse več inteligentnih ljudi na Zahodu ugotavlja, da so v zadnjih desetletjih njihove družbe postale preveč razslojene, ne premalo. Vesel sem, da sem tako mnenje prebral celo v izrazito konzervativnem The Telegraphu in dal link zgoraj.

        Enotna davčna stopnja evidentno povečuje socialno razslojenost. Progresivna lahko zmanjšuje. To je funkcija progresivnosti obdavčenja.

        • S tabo pa res ni mogoče razpravljati o pravici. V deželi, kjer bogate lahko šteješ na prste, ti govoriš o brutalni socialni razslojenosti???
          In se poščiješ na vsakršen pojem pravičnosti.

          • Saj ne postavljam diagnoze slovenskega stanja. Nakazujem, da to lahko postane perspektiva. Enotna davčna stopnja kaže v to smer.

            p.s. To da bogate lahko prešteješ na prste, je vprašanje. Saj ne poznamo stanja na bančnih računih ali v nepremičninah in drugem premoženju v tujini, v davčnih oazah. A nič ne bereš, kakšne težke milijone so naši tajkuni in njihovi bančni pomočniki premikali sem in tja in potem so “čudežno izginili”? Namreč milijoni. Ergo?

          • Govorimo o progresivni obdavčitvi v Sloveniji.
            in drugo, od kdaj ima progresivno obdavčenje funkcijo regulacije “socialne razslojenosti”? Ti to po kardeljevo?
            Progresivno obdavčenje obstaja ker bogati “lahko plačajo”. In to je edini razlog. Zato cesar lahko revnejšim odpusti del davka.
            Nihče pa ne “regulira socialne razslojenosti”. Totalna marksistična dikcija.

  16. Enotna davčna stopnja bi pomagala le sposobnemu in produktivnemu srednjemu sloju in ne bogatašem, kot trobijo tisti, ki radi živijo na račun tega ustvarjalnega sloja ali pa imajo oprano glavo.

    Bogataši imajo denar v raznih davčnih oazah in jim je vseeno kakšna je davčna stopnja pri nas.

    Enotna davčna stopnja bi pospešila gospodarsko rast, ta bi pa omogočila tudi spodoben družbeni standard.

    • Ja, zato pa ima 0,00% zahodnih demokratičnih kapitalističnih držav enotno davčno stopnjo. 🙂 Sami zaplankanci in nevoščljivci, kakopak.

      • If, trezno in pravilno govoriš. Potrebno je zdrav kompromis in ravnotežje med svobodo in socialnostjo. Res pa v Sloveniji tega ravnotežja ni, zaradi premoči social(istič)nosti.
        Moj ideal tu je Velika Britanija. Bolj socialna od ZDA, a manj od celinske Evrope.

        • Predlagam sledeči pogled:
          namesto sociale uporabljamo izraz solidarnost, ki naj pomeni:
          – kdor ne zna delati, naj ga soljudje naučijo,
          – kdor ne more delati, naj mu soljudje omogočijo človeka dostojno preživetje in
          – kdor noče delati, ta naj pa ne je.

  17. V zahodnih državah imajo na splošno bistveno nižje davčne stopnje kot pri nas. Prevsem pa so meje za progresivno obdavčitev postavljene bistveno višje kot pri nas.

    Ni vse zlato, kar se sveti. Ni vse, kar je na Zahodu, tudi nujno boljše. Zahod je postal močno dekadenten. Klub temu pa tam ne kaznujejo najbolj ustvarjalnega dela srednjega razreda, kot je to primer pri nas.

    Slovaška ima enotno davčno stopnjo in jim nič ne manjka. Obratno, najkasneje v dveh letih nas bodo prehiteli v razvoju.

  18. Ponavljati za komunisti
    SLOVENIJA JE SOCIALNA DRŽAVA
    SLOVENIJA JE PRAVNA DRŽAVA,
    samo govori kakšni socialistični hlapci smo komunistični mafiji

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite