Slovenija po EU volitvah – sprememb ne gre pričakovati, povsod isti obrazi, enake metode

5
439

Slovenija v EU je edini branik pred samovoljo naših tranzicijskih elitSlovenci sodimo med narode, ki imajo največ koristi od članstva v Evropski uniji. Luksemburžani, Flamci in Valonci na svojem ozemlju gostijo sorazmerno velik delež evropskih ustanov, poljsko gospodarstvo učinkovito izkorišča svoboščine skupnega evropskega trga ter evropsko razvojno pomoč, večina Ircev se zaveda, da njihova blaginja temelji na poslovanju korporacij, ki iz Irske pokrivajo evropski trg. Prost pretok blaga, storitev in ljudi ter evropski pravni red kot edini branik pred samovoljo naših tranzicijskih elit so glavne koristi, ki jih imamo Slovenci od članstva naše mlade države v EU.

Glede na raven koristi, ki jih uživamo, smo Slovenci presenetljivo brezbrižni, ko gre za volitve v Evropski parlament. Na minulih evropskih volitvah je bila volilna udeležba nižja kot v Sloveniji (28,29 %) samo še na Slovaškem (22,74 %). Podobno brezbrižni kot Slovenci so še Bolgari, Čehi, Hrvati in Portugalci. Čim manj je mar volivcem za »Evropo«, tem bolj rezultati volitev izražajo inercijo domačega političnega prostora in teže je ob evropskih volitvah uveljavljati nove ideje ali pristope oziroma na politično prizorišče lansirati nove zmagovite obraze.

Evropski poslanci pomembna finančna in kadrovska opora svojim strankam

Slovenska opozicija tako pošilja v Bruselj uveljavljene politike, ki so bili vsi že vsaj en mandat evropski poslanci in se že dve desetletji potegujejo za naklonjenost slovenskih volivcev na različnih ravneh. Pozicija pa bo imela v Evropskem parlamentu poslance, rekrutirane iz očitno neizčrpnega kadrovskega bazena družbenopolitičnih delavcev med novinarji in visokošolskimi učitelji. Štirje slovenski poslanci Evropske ljudske stranke bodo imeli večji vpliv v Evropskem parlamentu kot dva socialdemokrata ali dva novopečena liberalca; delno zaradi izkušenj, delno zato, ker so člani največje, sicer precej oslabljene, evropske politične skupine. Še bolj pomemben pa je povratni vpliv evropskih poslancev na politično življenje v Sloveniji. Evropski poslanci povezujejo svoje stranke z evropskimi sorodnimi strankami. V Slovenijo prenašajo nove, uspešne politične prakse iz drugih okolij. In kar ni nepomembno, poslanci EU so pomembna finančna in kadrovska opora svojim strankam.

Sprememb ne gre pričakovati, povsod isti obrazi, enake metode

Če motrimo vpliv evropskih volitev na prihodnost pomladnega trojčka (za katerega so mnogi pred evropskimi volitvami govorili, da ne obstaja več) in Socialnih demokratov, sprememb ne gre pričakovati. Isti obrazi, enake metode. Za stranko predsednika vlade pa je rezultat volitev priložnost, da postane dominantna stranka slovenskih levo-liberalnih volivcev. Klavrna usoda njihove predhodnice, stranke Mira Cerarja, kaže, da bo to vse prej kot lahka naloga.

vir: tednik Družina

5 KOMENTARJI

  1. Volitve niso orodje za velike spremebe, ampak to lahko napravi vsak državljan, ki ima na skrbi splošno blaginjo in ne samo svojo.
    Slovenija bo skoro gotovo vplivala na svetovni preobrat v uporabni sili (energiji). Sicer bi to lahko že več vplivala, toda, ko sem poslal na razne ustanove ozaveščanja, med drugemi tudi na to spletno stran, nikogar ni zanimalo, dokler nisem našel osebo v Sloveniji, ki je imala smiselj za preobrat zmotne industrijske tehnike. Ako ne bo kake nevšečnosti, bo ta oseba predstavila v UE (2021) način, kako se lahko pridobi edino Prirodno silo, ki jo nudi Stvarstvo. Stem bo Slovenija vsekakor razbila razmetavanje Stvarstva in postavila urejeno delovanje za upravljanje Stvarstva za kar smo ljudje ustvarjeni, kakor to naroč okrožnica “Hvaljen moj Gospód”.

  2. Evropske volitve vendarle izpricujejo premike znotraj politicnih skupin oz blokov. Na levi se krepi koncentracija volilnih glasov okoli SMS in SD. Levica in Tomiceva sta dozivela prvi volilni fiasko. SMC je na dnu, proti njemu drsita Erjavec in Bratusek.

    Na desni sredini je opazen personalni uspeh Tomceve, Novake in Bogovica ter neuspeha Zvera in Peterleta. Najbrz so jima skodili intenzivni napadi nanju v desnih medijih, pa tudi njuno delo v evroparlamentu ni bilo pretirano opazno doma. Tomceva prosperira z nekim tajanstvenim nasmehom, nekonfliktno drzo. In precejsnjo odsotnostjo vsebine.

    Absolutno zmagovalka teh volitev je sicer Tanja Fajon. Ne razumem, zakaj je nihce z desne ni niti poizkusal v predvolilnih debatah povoziti. Ker je sama nesramno napadala. Med drugim SDS zaradi odnosov z Orbanom. Fajonova je ideolosko trda levicarka. Brani recimo Madurov rezim, zeli si tudi v Bruslju povezave socialdemokracije s skrajno levico namesto z EPP ipd.

    Ne morem razumeti, kako so v debatah lahko tiho prenasali njene obtozbe, podtikanja, ustvarjanja sovraznosti. Nismo vec v komunizmu, zakaj so se ji tekmeci iz SDS, SLS in N.Si tako tiho pustili?

    • Da je Fajonka kakšna zmagovalka? Tale je pa malce huda. Tudi če zbere največ preferenčnih glasov. To veliko pove o Slovencih kot politično popolnoma neukih ljudeh kot pa o njej sami. No, pa še Albanci in Šiptarji so ji obilno pomagali. Hvala za tako zmagovitost.
      Pa še to: edina od vseh poslancev, ki je imela v EU kaj vsebine, je bila prav Tomčeva. Tudi Šulinova je bila solidna in prav škoda, da ni prišla naprej. Primorci pa kot Primorci – raje so dajali glas levičarjem. Po vrnitvi (ne pa po Nemčevem bedastem Anschlussu) je bila znova okupirana – od boljševikov, in to se še zdaj pozna.

  3. Čudim modrovanju se,
    na žalost/smeh mi gre,
    saj jasno je,
    da so to lutkovne liberalne stranke kimavcev,
    za farbanje EU in volilcev,
    češ,
    saj že kot pionirček veš,
    da prinašamo socialne in liberalne pravice.

  4. Iskanje napak…,
    to zna skoraj vsak
    pa četudi so ostre kakor britev,
    treba je iskati in speljati rešitev!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite