Slovenija – nova Silicijeva dolina

Slovenija ima med vsemi članicami EU najvišji odstotek mladih, vključenih v terciarno izobraževanje. To kažejo podatki raziskave Izobraževanje v Sloveniji 2012, po kateri bi se lahko slepili, da pri nas nastaja nova Silicijeva dolina, a več kot jasno je, da je sistem terciarnega izobraževanja v Sloveniji docela izrojen in je postal cokla v razvoju.

Statistično zmagoslavje …

Statistični urad RS je v aprilu izdal publikacijo Izobraževanje v Sloveniji, v kateri predstavlja sistem izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji s poudarkom na pregledu stanja pri uresničevanju ključnih strateških ciljev iz dokumenta Izobraževanje in usposabljanje 2020. Med vsemi obravnavanimi parametri je Slovenija nekje v širšem povprečju, »zmagala« pa je le v eni kategoriji, in sicer v kategoriji vključenosti prebivalstva od 19. do 24. leta v terciarni izobraževalni sistem. V študijskem letu 2010/11 je bilo v terciarno izobraževanje vključenih skoraj 50 % te skupine prebivalcev, medtem ko je v EU-27 povprečje zgolj 30 %. V tej kategoriji smo kot za šalo pometli z vso konkurenco, blizu sta nam le Poljska in Litva, medtem ko smo »brezperspektivne« države kot Nemčija in Avstrija dobesedno deklasirali; tam je ta delež celo pod 25 %. Ob tem bi človek lahko vzhičeno pričakoval, da se bo v Sloveniji zdaj zdaj pričel silovit tehnološki preboj, ki nas bo izstrelil med najbolj razvite svetovne družbe. A naše ambicije so še drznejše, saj Nacionalni program visokega šolstva predvideva, da se bo ta delež do leta 2020 dvignil celo na 75 %.

… in porazna realnost

A ob branju raziskave kaj kmalu sledi bridka streznitev, saj nekaj strani kasneje študija ugotavlja, da v Sloveniji mladi z dokončano višjo ali visoko šolo v zadnjih letih najtežje najdejo zaposlitev in da je delež brezposelnih in delovno neaktivnih v Sloveniji največji prav v tej skupini.

No, pravzaprav niti ni potrebno poznati izsledkov te raziskave, saj je več kot evidentno, da se je slovenski terciarni izobraževalni sistem docela izrodil in da ta deviacija ne koristi nikomur, razen nekaterim zaposlenim na visokošolskih zavodih in študentskim servisom. Nekdaj je to ustrezalo tudi politiki, ki je z ekspanzijo visokošolskega sistema izvajala socialni korektiv, a ta položaj je postal preprosto nevzdržen in je začel uničevati celotno družbo. V ključnih letih, ko bi mladi morali dobiti znanje za nadaljnjo poklicno pot ali se že vključiti na trg dela, študirajo na številnih neperspektivnih programih, kjer ni niti najmanjše možnosti, da bi dobili zaposlitev. Po končanem študiju se upravičeno jezijo na državo, saj jih ta dobesedno »nateguje«, ker podpira in financira takšne programe! S svojo diplomo mladi ne najdejo ustrezne zaposlitve in so prisiljeni opravljati le razna nekvalificirana dela.

Glavne rak rane terciarnega izobraževanja je nazorno opredelil nekdanji minister za visoko šolstvo Jure Zupan na četrtkovi okrogli mizi Zbora za republiko. Pri tem je izpostavil število razpisnih mest na univerzah. V letošnjem študijskem letu je namreč razpisanih kar 24.000 mest, v generaciji pa se je rodilo 30.000 ljudi!? Če bi sledili evropskim standardom, bi morali razpisati 12.000 mest. Kot drugo težavo je izpostavil povsem neuravnoteženo razmerje med strokami, med naravoslovjem in družboslovjem, v številu diplomantov. V Nemčiji, na Finskem in Češkem je to približno 1 : 2 (v korist družboslovja), v Sloveniji pa razmerje znaša med 10 in 13 : 1!? Kot tretji problem pa prikaže še propadlo bolonjsko reformo. Piko na i pri anamnezi slovenskega izobraževalnega sistema je dodal rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik, ko je kot enega ključnih problemov izpostavil povsem uničeno srednje strokovno šolstvo.

»To je napad na razum in mišljenje«

Sedanja vlada je ob varčevalnih ukrepih napovedala znižanje sredstev za financiranje univerz ter zahtevala tudi znižanje razpisnih mest na družboslovju. A takoj se je pričel krčevit upor in so se slišale znane borbene parole Država ne želi intelektualcev, To je napad na razum in mišljenje … V duhu teh borcev za »svobodo mišljenja in razuma« imam »pronicljiv in ambiciozen« predlog. Država naj z zakonom določi, da se mora vsak državljan enkrat mesečno samoplačniško oglasiti na politološki oz. sociološki ordinacijo, kjer bo dobil ustrezne inštrukcije iz političnih ved, vsaka krajevna skupnost mora odpreti samoplačniške ordinacije za socialna vprašanja, kamor bi se morali vsaj enkrat mesečno oglasiti vsi krajani, da bi razreševali razne meddružinske in psihološke probleme, vsa podjetja z več kot 50 zaposlenimi bi morala zaposliti zgodovinarja, da bi pisal kroniko podjetja, število zaposlenih na npr. Mirovnem inštitutu pa naj se vsaj podeseteri, da bi lahko izvajali razne prepotrebne študije (npr. feministične študije o celinski Afriki, kar bi bil velik prispevek k razvoju te celine). S tem bi država zaposlila na deset tisoče brezposelnih diplomantov družboslovja, dosegli bi strateški cilj Nacionalnega programa visokega šolstva, model pa bi gotovo kopirale vse napredne države in postali bi vodilna sila v svetu.

Naj se sliši še tako izrabljeno, a trenutno svetovno gospodarsko krizo bi morali izkoristili in odpraviti deviacije slovenskega izobraževalnega sistema, drugače bomo kot družba sicer kmalu dosegli vse strateške cilje, a pri tem obubožali. Bomo pa imeli zato najbolj izobražene natakarje in prodajalce v hipermarketih v Evropi.

Vir: Slovenski izobraževali sistem, Izobraževanje v Sloveniji 2012, Nacionalni program visokega šolstva

Foto: Wikipedia