Časnik je lani pisal o primeru pakistanske kristjanke Asie Bibi in slovensko vlado pozval, naj ji ponudi zatočišče. Prejšnji teden ga je našla v Kanadi.
To se je zgodilo prav v času, ko je britansko zunanje ministrstvo objavilo poročilo o preganjanju kristjanov po svetu. Gre sicer za začasno verzijo, saj bo končno poročilo objavljeno junija. Iz poročila izhaja, da so kristjani dejansko najbolj preganjana verska skupnost na svetu.
Preganjanje kristjanov se je okrepilo, predvsem na Bližnjem Vzhodu in v Afriki
Poročilo ugotavlja, da se je v zadnjih letih preganjanje kristjanov okrepilo, predvsem na Bližnjem Vzhodu in v Afriki; ponekod storilci ne skrivajo namena, da bi krščanstvo tam iztrebili. Avtorji poročila se sklicujejo na krščanske in nekrščanske vire, ko govorijo o preganjanju kristjanov kot nujnem vprašanju človekovih pravic, o katerem se malo poroča. Ugledni Pew Research Institute ugotavlja, da so bili kristjani tarča preganjanja v 144 državah sveta, ena izmed krščanskih organizacij pa ugotavlja, da je preganjanih 245 milijonov kristjanov po vsem svetu.
Poleg Severne Koreje so kristjani žrtve agresivnega nacionalizma na Kitajskem (tam je globalno krščanstvo trn v peti ambicijam dosmrtnega vodje) in v Indiji (kjer je na pohodu hindujski nacionalizem) ter seveda radikalnih islamističnih milic. Preganjanje kristjanov se je zaostrilo v državah kot so Sirija, Irak, v delih Egipta, Filipinov in Nigerije.
Kristjani zapuščajo Irak, Sirijo in tudi Palestino – v teh državah, ki so bile zibelke prvih krščanskih skupnosti, jih morda kmalu sploh več ne bo, pravi poročilo.
Poročilo navaja kot ironično ugotovitev, da si zmotno predpostavko, da je krščanstvo izraz zahodnih privilegijev delijo militantni islamisti ne le z avtoritarmimi režimi, ampak tudi z nekaterimi zahodnimi sekularisti.
V širšem kontekstu avtorji ocenjujejo, da je poleg podnebnih sprememb prav omejevanje verske svobode največja globalna grožnja.
V Sloveniji se napadi na kristjane podcenjujejo
Kaj k temu dodati iz slovenske perspektive? Da je tudi pri nas na pretek sekularistov, ki (verbalne) napade na kristjane podcenjujejo. Med njimi so zlasti takšni, ki zamahnejo z roko nad proti-krščanskimi izpadi v slovenski družbi. Ti bodo verjetno zamahnili tudi nad tem poročilom, četudi ga je pripravilo zunanje ministrstvo sekularne države, kakršna je Velika Britanija. Morda se bodo spotaknili ob to, da je poročilo na naročilo britanskega zunanjega ministrstva pripravil (anglikanski) škof. Si predstavljate, da bi slovensko zunanje ministrstvo – ki človekove pravice postavlja v sam vrh prioritet slovenske zunanje politike – pripravo kakega poročila poverilo katoliškemu škofu? V politični korektnosti si bo slovenski establishment pred poročilom o preganjanju kristjanov najverjetneje zatisnil oči.
Toda v naših razmišljanjih ne bi smeli upravičene zaskrbljenosti nadomestiti z nezdravim samozadovoljstvom. Prilik za mučeništvo in druge dokaze vernosti bo še dovolj! Kajti občutek žrtve lahko vodi tudi v neaktivnost, resignacijo ali celo občutek superiornosti. Poleg večanja senzibilnosti slovenske družbe do vprašanja napadov na kristjane bi bilo potrebno predvsem delati na novi inkulturaciji krščanstva.
Katoliški element postaja manjšinski
Družbena senzibilnost do usode kristjanov (ali katere koli druge skupine) se namreč lahko celo okrepi, kadar resnično tolerantna in spoštljiva večina kristjane (ali drugo skupino) prepozna kot nepomembno, skoraj že izumirajočo manjšino. V Sloveniji eni in drugi, post-komunisti in vrsta katolikov, živi v zmotni, napihnjeni predstavi o kontinuirani dominaciji katoliškega elementa, četudi je ta že izrazito manjšinski.
V Kanadi, ki je Asiji Bibi dala zatočišče, in v Veliki Britaniji, ki je objavila poročilo o preganjanju kristjanov, takšnih iluzij ni več. Ali zato, ker so kristjani postali nepomembna, eksotična manjšina? Ali ker se tudi v delu sekularnega zahoda prebuja zavest o pomenu kulturnih temeljev Zahoda?
Nič (tudi migranti in priseljenci ne) ne ogroža krščanske verske skupnosti in krščanske kulturne krajine tako, kot jo ogroža fundamentalistični sekularizem ter sami s pomanjkljivo zavestjo in spominom.
