»Slovenija moja dežela«, morda dežela prihodnosti?!

5
35

PREJELI SMO. Slovenija dežela raziskav, razvoja, morda prihodnosti?

“Slovenija dežela inovacij”  bo žal še dolgo utopija pri že dolgo prevladujoči »morali po Titu«, njegovem nauku »Snadži se druže!«, seveda na račun drugega. Blagostanje in  družbeni privilegiji elite so že dolga desetletja visoki,  predvsem »zgodovinsko« upravičeni so bogato nagrajeni. Tudi še zaradi »zaslug za narod v NOB, pravilneje za revolucijo«, katere posledice za mentaliteto in razvoj Slovenije so očitne in enormne. Nekateri jih še vedno čutijo(mo). Ljudstvo pa »zasluge za narod« še vedno kar redno plača. Ima izbiro? Po moje ne!

Kdo pa se bi potem še trudil za inovacije, ki bi celo lahko ogrozile »leve privilegije«?!

Rektor univerze, minister, profesor pedagog, ekonomist Jože Mencinger je v tranziciji menedžerje javno spodbujal k privatizaciji družbenega premoženja, ko je za Gospodarski vestnik leta 1996 izjavil: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« To je bil po moje konec javne morale in pravne države za poštene državljane.

Politika Jožeta Mencingerja, poleg Milana Kučana najpomembnejšega podpornika Zorana Jankoviča, in njegova etika in ekonomska filozofija (to je, »certifikati so samo papir in vse za naše prave menedžerje«, kar je pravi nacionalni interes, če je treba za  to tudi nove kredite države), je že dala in daje rezultate. Tajkune in dolgove, le inovacij in delovnih mest ne!?

Celo 15 let se je po volji politikov, levih in tudi desnih, lahko kratilo lastninske pravice zaposlenih, pravice do celotne plače, plačanih prispevkov. Prikrito se je delavcem kradlo in lagalo, skratka goljufalo, celo povsem nekaznovano. Sprevržena morala politike, sramota, brez opravičila!?

Slovenija je postala tudi končno zelo mednarodno prepoznavna. Slovenija, njen  minister Karel Erjavec, se je edina v EU zoperstavila sankcijam civilizirane Evrope zoper beloruskega diktatorja Lukašenka. Slovenija se je tako zavzela tudi za Janeza Škrabca, osebnega prijatelja diktatorja Lukašenka. Zavzela se je za »našega filantropa«, velikega mecena, »pomembnega podjetnika za državo«, vse za nova delovna mesta. Ali res?  Evropa se sicer zgraža, berem. Mi pa smo ponosni, končno pokončno branimo naše interese!? Ali res, čemu in čigave?

Kaj nam mar človekove pravice gladovno stavkajočih političnih zapornikov, naj počakajo!? Slovensko ljudstvo tudi nima niti pravice do »poračuna« ob volitvah, saj celo izid volitev določajo strankarski prvaki, kot nekoč v enoumju?! Slovenec naj še čaka na ustavne pravice?!

Kje je Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, bolj znana kot Beneška komisija, da bi pomagala slovenskim in beloruskim državljanom?  Ja, Slovenija ima »pravo demokracijo«, saj o državi odločajo tudi poslanci ovaduhi in špekulanti s spričevali, »pravi diplomanti«? Perspektivno, mar ne? Dežela inovacij, samo kakšnih? Sprenevedanje, brezbrižnost, neodgovornost, laž in goljufija, skratka  morala »znajdi se, se splača», je  Slovenijo mojo deželo« prepojilo in od potrebnih pravih poštenih inovacij odvrnilo!

To ni več dežela poštenega delovnega ustvarjalnega slovenskega človeka. Kdaj bo zopet »Slovenija moja dežela«, dežela poštenega človeka?

Avtor:  Franc Mihič

5 KOMENTARJI

  1. Ljudstvo pa »zasluge za narod« še vedno kar redno plača. Ima izbiro? Po moje ne!
    ______________________________________________________________

    Gospod Franc, ima izbiro. In med demokratom Pučnikom in vodjo komunistične partije Milanom je izbralo, ma ne boste verjeli gospod Franc, je izbralo MILANA! Na zadnji izbiri, ko je imelo na voljo kol’kor tol’ko moralno Ljudmilo in prevaranta, se je odločilo za PREVARANTA!

    Gospod Franc, ljudstvo ima natanko tako vlado, kot si jo zasluži!

  2. Delitev dobička delavcem. V Evropi pravilo, pri nas izjema.
    Evropska podjetja v večini delijo dobiček z zaposlenimi, slovenskih podjetij je le 37.
    Kratkovidnost ali pohlep?
    Pri nas glede na izjemnost podjetij, ki so skupaj ustvarjeni dobiček pripravljena tudi deliti,
    direktorji in uprave očitno (še) niso uvideli smiselnosti nagrajevanja zaposlenih.
    Povsem drugače pa je v državah razvitega kapitalizma.
    Raziskava Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer namreč kaže,
    da od 90. let prejšnjega stoletja finančna udeležba zaposlenih prevladuje v večini evropskih držav.

    • Zakaj bi delili dobiček državi, ki pobere večino, delavcu pa ostane drobiž?

      Naj znižajo davke.

  3. Kdaj bo konec zatiranja zaposlenih, levih in desnih, tudi poštenih?
    Najprej, predvsem leva politika in stroka, kasneje pa še desna politika, omogoča »zakonito prihvatizacijo« skupnega družbenega premoženja, brez dejanskega osebnega plačila, kar je kraja.
    Pojavijo se torej »uspešni vzorni tajkuni«, ki potem celo predavajo na Univerzi.
    Sanacija je v teku. Državne banke so v krču.
    Slovenska podjetja so poleg grških najbolj zadolžena v Evropi!
    Uspeh ali neuspeh? Kdo ga plačuje, kdo ga bo plačal?
    Delitev dobička delavcem. V Evropi pravilo, pri nas še vedno le izjema. Državni svetniki, nato pa še poslanci, so l. 2010 zavrnili Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku.
    Slovenski delojemalci, delavci, zopet v 18. stoletju?
    Delodajalci zelo zadovoljni, gospodarstvo bo (ostalo?) konkurenčno.
    Ali res? Kaj pa razvoj in inovacije, raziskave in osvajanje novih trgov?
    Kaj pa zaposleni so ostali, ali so že brezposelni?
    Medtem, predvsem leva politika in stroka, pridruži se še desna, dodatno pomaga menedžerjem in lastnikom, tako da ti lahko prikrito kradejo del plače, lažejo, goljufajo zaposlene, in jim ne plačujejo prispevke, povsem nekaznovano, brez da bi oškodovancem povrnili škodo, plačali prispevke. Kje so ostali neplačani prispevki?
    Po 15 letih šele Ustavno sodišče jeseni na pobudo Semoličevih sindikatov le ustavi kratenje lastninskih pravic zaposlenih, to je prikrito krajo.
    Skoraj vsi politiki in stranke pa še vedno »svetohlinsko« pravijo, delamo vse za dobro državljanov, zaposlenih in nezaposlenih, seveda?
    Politika, leva in desna, še vedno ne zmore sprejeti novega volilnega zakona, da bo volivec, tudi prizadeti državljan, delojemalec, delavec, končno le sam odločal, kdo bo po njegovi volji izvoljen na listi stranke, ne da to določijo kar vodje strank sami.
    Ta pravica volivca je demokratična, skladna Ustavi.
    Čemu se mu jo odreka? Ali je to pošteno, demokratično? Politiki in stroka so že dolgo na potezi!?
    Kako naj torej državljani vsaj na tajnih na volitvah sankcionirajo nepoštene stranke in poslance in nagradijo poštene?

  4. Kje je javno opravičilo za slovenske »stoletne družbene grdobije«, za nastanek tajkunov, njihovo materialno in moralno škodo, za »zakonsko dopustno« 15 letno kratenje lastninskih pravic delavcev, to je za dopustno krajo, laž, goljufijo zaposlenih, še povsem nekaznovano?
    Civilizirano in spodobno bi bilo javno opravičilo delavcem državljanom vse politike, ki je pri tem sodelovala, LDS, SD, DESUS, tudi, SDS, NSi in SLS, najbolj pa bivšega premiera mag. Antona Ropa, LDS, tudi Janeza Janše, SDS, in seveda Boruta Pahorja,SD, pošteno mar ne?
    Tudi predsednik republik dr. Danilo Türk bi bil dolžan podati svoje mnenje na to sramotno temo, bilo bi pravično in potrebno?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite