Slovenija kot majhna Švica?

4

Avtor: Matjaž Steinbacher.

Pred dnevi smo brali, da večina hotelov v Kranjski Gori prehaja pod okrilje švicarske družbe Sophos Hotels. V partnerstvu seveda ne gre za klasičen lastniški vstop družbe v kranjskogorsko hotelirstvo, ampak za prenos njihovega upravljavskega znanja in izkušenj. Vstop Švicarjev na naš trg se zdi toliko bolj pomenljiv, saj je ta majhna alpska državica vse od slovenske osamosvojitve pogosto prikazovana kot cilj, ki bi ga želeli doseči. Uresničljiv cilj ali zgolj fiktiven preblisk, niti ni pomembno.

Zelo »skromni« smo bili, da smo si kot jugoslovanski reveži zadali tako ambiciozen cilj, saj smo iz bureka želeli ustvariti najelitnejšo restavracijo v mestu. Dobro, takrat smo bili mladi in polni nekega pozitivnega naboja, vsaj deklarativno smo prekinili z neko utopično prakso socializma, ki nas je dušila in, predvsem, želeli smo postati bogati. Glede na kar nekaj sorodnosti s Švico, majhna in alpska država, niti ne preseneča, da je postala naš cilj.

Tako kot Slovenija, tudi Švica ne premore kakšnih posebnih naravnih bogastev in je v celoti odvisna od trgovine. Če znaša zunanja trgovina kar 120% slovenskega BDP-ja, je ta številka za Švico dobrih 100%. Če pogledamo v strukturo gospodarstva, potem smo tudi v tem segmentu zelo podobni Švici. Slovenija / Švica: kmetijstvo (2.7 / 1.3), industrija (27.6 / 27.7) in storitve (69.7 / 71). Nenazadnje imamo oboji v veliki meri iste zunanjetrgovinske partnerje, Nemčijo, Italijo in Francijo.

Pa vendar, danes, ko ugotavljamo, da smo še vedno zelo daleč stran od Švice, se lahko vprašamo, kje smo tako različni.

Leta 2010 je bilo kar 15 švicarskih podjetij navedenih na lestvici Fortune Global 500, ki prikazuje 500 najmočnejših podjetij na svetu. Nestle, verjetno najbolj poznano nefinančno podjetje med njimi, zaposluje več kot 328 tisoč ljudi, od tega več kot 95% v tujini. Podjetje, ki ga je davnega 1866 ustanovil Henri Nestle, eden izmed pionirjev kondenzacije mleka, velja za največje prehrambeno podjetje na svetu in podjetje, ki je bilo leta 2010 z dobičkom 32.84 milijarde dolarjev tudi najbolj dobičkonosno med vsemi.

Švicarsko podjetje Logitech je sinonim za računalniške miške in druge računalniške komponente, je bilo ustanovljeno 2. oktobra 1981v majhnem mestecu Apples ob Ženevskem jezeru. Novembra leta 2008 so iz podjetja sporočili, da so proizvedli svojo milijardno miško!

Manj poznano je švicarsko podjetje Rinspeed, ki proizvaja visoko tehnološka konceptualna vozila, ki jemljejo dah. Spremembe so naša spodbuda je njihov moto, ki ga v podjetju zasledujejo že kar 35 let. In sQuba, roadster na električni pogon, ki se v trenutku spremeni v podmornico, v veliki meri odraža inovativnost, vizionarstvo in kreativnost podjetja.

Naslednji sektor, kjer je Švica vodilna država sveta, je urarstvo. V letu 2011 je Švica izvozila 29.8 milijona ur v znesku več kot 19,3 milijarde frankov ali 20 milijard dolarjev. To je skoraj polovica našega BDP-ja in le nekaj manj kot je v tem letu znašal celoten izvoz Slovenije.

Seveda, ko se pogovarjamo o švicarskem gospodarstvu, ne moremo mimo njihovih bank. UBS, Credit Suisse in še mnogo drugih. 10% BDP-ja bi naj predstavljalo švicarsko bančništvo. Mnogo manj od nekega splošnega prepričanja, da so pri njih samo banke. Švicarske banke so, tako kot druga njihova podjetja, v samem svetovnem vrhu.

Ampak, tudi njihovi farmacevti so v vrhu. Tudi njihova industrija je v vrhu. Prehrambna industrija je v vrhu, čokolade in siri. Visokotehnološka podjetja so v svetovnem vrhu. Pa kemična industrija. Leta 2008 je Svetovna turistična organizacija postavila Švico kot devetnajsto med svetovnimi destinacijami! Züriška univerza ETH sodi v sam svetovni vrh in se redno uvršča med najboljših 15 svetovnih univerz. Skratka, česar koli se lotijo, so uspešni! Seveda ne preseneča, da je kupna moč denarja v žepu največja ravno v Zürichu, kjer kjer visoke neto plače več kot nadomestijo visoke cene.

Seveda bi bilo zelo napačno trditi, da pri nas nimamo uspešnih in tehnoloških podjetij. Pa vendar je ugotovitev, da smo še zelo daleč od Švice, več kot na dlani. Morda za tolažbo. Mnogo večjih in boljših si tudi želi postati velika ali mala Švica, pa jim, podobno kot nam, tudi ne uspeva!

Vir: Steinbacher media

4 KOMENTARJI

  1. Osnovni temelj narodnega bogastva so ljudje. Če imajo ti izoblikovan pozitiven vrednostni sistem je tu neprecenljiv duhovni kapital, ki zagotavlja trajno duhovno in materialno rast naroda in njegove države.

    Da se lahko to uresniči, pa morajo biti podani družbeni pogoji.

    Zagotoviti je potrebno, da družine in izobraževalne ustanove, opravljajo svoje pozitivno vzgojno in izobraževalno poslanstvo.

    Temelj njihovega poslanstva je, da pripravijo in usposobijo mladega človeka do tega, da bo užival v uresničevanju pozitivnih življenjskih vrednot in odklanjal vse tisto, kar ga odvrača od tega plemenitega poslanstva.

  2. Zelo zanimiv in poučen zapis skoraj nujno potrebna primerjava. Iz tega lahko potegnemo veliko zaključkov in smernic za naprej.
    Bilo bi pa zanimivo vedeti ali tudi švicarski ekonomisti “rajo” učijo, da je treba vse gospodarrstvo prodati tujcem.

  3. Seveda ne. Zakaj bi jih to učili. Tam gospodarstvo imajo Švicarji! Pri nas pa ni slovencev, ki bi kaj kupili, ki bi kaj imeli in gospodarili.

Comments are closed.