Slovenija je zopet zamudila

9

železnica vlakIn ta zamuda je res velika. Za celih 20 % je presegla postavljeni rok. Kar pa je najhujše, se za to zamudo ni nihče opravičil in pravzaprav se nikomur to ne zdi nekaj groznega.

Nekaj dni nazaj sem se zopet peljal z Inter City Slovenija – elitnim slovenskim vlakom. Kot že velikokrat prej, pravzaprav vedno, ko sem se peljal v Ljubljano, je ta vlak zamujal. Včasih se kdo po zvočniku opraviči za zamudo, pogosto pa sploh ne. In tudi, ko je opravičilo izrečeno, je izrečeno zelo splošno: “Opravičujemo se za zamudo.” O razlogih za zamudo ni govora. Žalostno je, da razlogov sploh ni, nihče se jih ne trudi ugotoviti, kaj šele odpraviti.

In to je pravzaprav simptomatično v Sloveniji. Zamujamo in nikogar to ne gane. ICS, ki bi naj od Pragerskega do Ljubljane potreboval 98 minut, je zamudil za celih 20 min. In to je na tej kratki razdalji ogromno.

Se je kdaj kdo na Slovenskih železnicah že odločil, da bo premagal zamude? Ne! Ker to izgleda banalen problem, s katerim se ni vredno ukvarjati. Vedno pa se sliši govorjenje o izjemnih težavah Slovenskih železnic. Skoraj prepričan sem, da bi sprememba te – navidez preproste stvari precej prispevala k izboljšanju celote.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


9 KOMENTARJI

  1. Zelo podobna izkušnja. Ta četrtek sem se peljal z vlakom v Ljubljano. V Zidanem Mostu bi naj imeli 12 minut na voljo za prestop. Ob 15:20 bi moral imeti odhod iz Maribora, a je vlak precej zamujal. Več kot četrt ure. Vprašal sem sprevodnika, ali nas bo zveza za Ljubljano v Zidanem Mostu čakala. Pomiril me je, da bo. A smo kmalu zatem spet kar dolgo čakali. In seveda zamudili. Zveza ni čakala. Kar nekaj potnikov (10-20) nas je tekalo skozi podhod. Po zvočnikih nisem slišal nikakršnega obvestila. Še manj opravičila. Nikakršne odškodnine. Nihče me ni vprašal, ali želim karto nazaj v Maribor, če sem že zamudil, kam sem bil namenjen.

    Moje mnenje je, da bi šef postaje moral priti med nas in ne preko zvočnika pač pa osebno vsem potnikom povedati, kaj se je zgodilo in koliko bomo čakali na naslednji vlak za Ljubljano. V velikih sistemih pa se na takšnih položajih utrdijo ljudje, ki znajo komunicirati s šefi v Ljubljani s potniki pa ne. Celo s sprevodniki ne, saj imajo tudi oni “svoje mnenje” o njih…

  2. P.S. Moram pa pohvaliti odnos železnic do kolesarjev in do družin. Da ne bomo samo šimfali. 🙂

  3. eika verjetnost, da bodo zamujale tudi železnice.

    Vlada se naj zgane, pa se bo zganila celotna organizacijska piramida.

  4. Prvi stavek prejšnjega komentarja se pravilno glasi:

    Če zamuja minister, ki je odgovoren za promet, potem je velika verjetnost, da bodo zamujale tudi železnice.

    • Mi je oče pripovedoval, da je med vojnama ali pa po 2. vojni bil sorodnikov od sosedov direktor Jugoslovanskih železnic. prišel je točno na postajo in je vlak odpeljal prehitro. Morali so poklicati vlak nazaj.

  5. pričakovati od železničarjev, da vlaki ne bodo zamudili je revno tako nesmiselno kot od učiteljev, da bodo iz učencev naredili genije. če je vlak točen je to srečno naključje, tako kot genij v razredu….

    • Od železničarjev kot posameznikov je to res težko pričakovati, od Slovenskih železnic kot sistema pa bi moralo biti pričakovano in uresničeno.

    • Vlaki so zelo točni. Zelo. Seveda pa je vedno na delu višja sila.

      Primerjati proces železniški promet in pouk otrok je primerjanje dveh problemov, ki sta po težavnosti zelo različna. Železniški promet ima na vhodu vse spremenljivke točno znane, pouk pa ne. Medtem ko točnost vlakov lahko zahtevamo, ne moremo zahtevati od učitelja, naj od vzgojno zanemarjenih, razpuščenih otrok naredi vzorne prvake.

Comments are closed.