Slovenija je pred bankrotom, Bratuškova ima Hollandov sindrom!

1

Nemški tednik Wirtschaftswoche je danes na spletni strani objavil članek o Sloveniji, v katerem poudarja, da so v državi dolga leta ropali banke, zdaj pa je ta članica območja evra v breznu. Vprašanje ni več, ali bo država zaprosila za pomoč, ampak kdaj, piše Matthias Kamp.

Bančna kriza v Sloveniji je politična kriza. Tri največje banke v državi imajo tržni delež več kot 40 odstotkov in lastnica je država. Težava je, da v vladi ni nobenega menedžerja, povzema tednik besede nekdanjega bančnika in avtorja Klausa Schusterja, ki je leta 2006 ustanovil svetovalno podjetje v Ljubljani in ga danes tudi vodi.

Poznavalci države, kot sta Schuster in Draško Veselinovič, nekdanji predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, že dolgo opozarjajo na strukturne težave in s tem merijo predvsem na tesno povezave med gospodarstvom in politiko.

Pripadniki starih nomenklatur so v času navidezne privatizacije banke v skladu s pravili izropali in denar pospravili v lastne žepe, piše tednik in kot primer navede poslovanje “političnega tajkuna” Bineta Kordeža. Mimogrede, Kordež je bil tudi ustanovni član Foruma 21, ki mu predseduje Milan Kučan.

Po besedah Herberta Stepica, predsednika uprave Raiffeisen Bank International na Dunaju, ki je svoje dejavnosti v Sloveniji občutno skrčila, gre za “gospodarski anarhizem“.

Tednik ob tem se izpostavlja, da je v Sloveniji javni dolg slabih 60 odstotkov bruto družbenega proizvoda, kar je v primerjavi z evropskim povprečjem še vedno malo. A dolg bliskovito narašča, saj mora država že nekaj časa banke zalagati z vedno novim kapitalom.

K temu dodaja, da je Slovenija pretežno odrezana od kapitalskega trga. Strokovnjaki pričakujejo, da bo na koncu moral vskočiti stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM). Slovenija ima komajda še dostop do kapitalskega trga in bi lahko še letos zaprosila za pomoč”, je dejal ekonomist nemške Commerzbank Christoph Weil.

Postopoma postaja živčnih tudi okoli 300 nemških podjetij v Sloveniji. Doslej so predvsem nemški avtomobilski dobavitelji državo cenili kot proizvodno lokacijo. Tudi nemške trgovinske verige so v Sloveniji dobro zastopane. “Diskont Lidl kuje dobiček na račun naglega zmanjšanja razpoložljivega prihodka zasebnih gospodinjstev. Posel mu zdaj cveti,” pravijo v Ljubljani.

Investicije hromi tudi birokracija, opozarja časnik. Številni položaji v uradih so politično zasedeni. Kvalifikacije in učinkovitost so pri tem pogosto drugotnega pomena. Številne uradne postopke je nemogoče slediti in so netransparentni. Pridobitev gradbenega dovoljenja lahko tako kdaj pa kdaj traja več mesecev, še piše tednik.

Ob koncu navaja tudi besede neimenovanega dolgoletnega poznavalca države: “Gospa Bratušek trpi za Hollandovim sindromom. Geslo o koncu varčevalne politike je tisto, ki ji je všeč.”

Nemški tednik je danes ločeno objavil tudi pogovor z ekonomistom Thomasom Mayerjem, v katerem utemeljuje, zakaj gre Franciji zgolj čisto računsko slabše kot Sloveniji in zakaj bi lahko območje evra kmalu potrebovalo vzporedno valuto evro, kot je npr. knjižni denar.

Če pogledamo samo delež javnega dolga, velikost finančnega sektorja in proračunski primanjkljaj gre Sloveniji dejansko bolje kot številnih drugim državam evrskega območja. A trenutno so pod lupo prav posebej male države z bančnimi težavami in veljajo za negotove, je dejal Mayer.

Na vprašanje, ali je Slovenija po krivici izpostavljena, pa odgovarja, da ne, saj tudi v Sloveniji obstajajo politična tveganja in nevarnosti, ki jih je potrebno spremljati. Seveda gre drugim državam še slabše, a te niso pod pritiskom trgov, je med drugim še dejal nemški ekonomist.

Še to: Bratuškova je včeraj o reševanju bančne godlje v Sloveniji spregovorila tudi za prvi program nacionalne televizije, a kaj več od leporočja in puhlic gledalci niso izvedeli… (sta/ured)

Vir: Politikis

 

 


1 komentar

Comments are closed.