Zanimivo, kako priljubljeno se je pritoževati nad ameriško prisotnostjo na Bližnjem vzhodu, čeprav je ta daleč najbolj zmerna stran v konfliktih, nikogar pa ne moti iranska ekspanzionistična politika v regiji. Vprašajmo se, kaj je Solejmani iskal v Iraku?!
Tirane bo zdaj bolj strah mogočnega ameriškega stroja
Iran je preko svojih skritih zastopnikov med šiitskim prebivalstvom eden glavnih netilcev napetosti v tem nemirnem delu sveta. Obamin načrt, da bi jih zasuli z ljubeznijo, popuščanjem, sočutjem in ameriškimi dolarji je bila strategija za deset let. Dolgoročno pa bi to pomenilo geopolitično katastrofo – ko bi si Iran ekonomsko opomogel, bi svet imel po Sovjetski zvezi prvo zares nestabilno, avtokratsko jedrsko silo.
Ameriško sporočilo je pomenljivo – iranske proxy vojne je s tem dnem konec. Kdorkoli se bo na Bližnjem vhodu še igral šiitskega Ramba v tujih državah in podpihoval globoko zakoreninjene verske napetosti, si bo podpisal smrtno obsodbo. Leta 1979, ko so se perzijski kleriki prvič podali v svet širit svoj gospel, takšnih operacij tehnologija ni zmogla. Danes jih – in prav je, da jo ZDA za dolgoročno varnost vseh nas uporabijo. Morda se bo za kratek čas varnost Američanov in zahodnjakov, nasploh v teh že tako po naravi nevarnih predelih sveta, poslabšala. Dolgoročno pa je to edini način, da se po genocidu hlepeči državi prepreči ekspanzija in zastrupljanje okolice. Tirane bo zdaj bolj strah mogočnega ameriškega stroja. Putin, Xi, Un in Maduro opazujejo.
Jokanje za mednarodnimi zločinci je vgrajeno v DNK slovenskega naroda
Naj povem še par jeznih o Slovencih, ki jih je teroristova smrt bizarno prizadela. Mi smo posebna resničnost, zmrznjena v času. Čas, kjer je SFRJ, skupaj z arabskimi despoti, bila del gibanja neuvrščenih. Od tod še danes bizarne težnje po simpatiziranju s skrajnim islamom različnih okusov – od šiitskega Hezbolaha do sunitskega Hamasa in Islamske bratovščine. Anti-imperialistični nagon Titove Jugoslavije je balkanske komuniste po inerciji združil z islamskimi skrajneži. Jugoslavija je bila ena redkih držav na svetu, ki je priznala tedaj še predvsem civiliste morečo teroristično organizacijo PLO.
Ko so palestinski teroristi klali izraelske turiste na letališču Schwechat, je bila SFRJ edina država na evropskem kontinentu, ki morije ni uradno obsodila. Tudi po Titovi smrti se je flirtanje s skrajnim islamom nadaljevalo vse do razpada federacije. Najbolj očitno leta 1985, ko je Jugoslavija sprejela in pred Američani zaščitila teroriste palestinske osvobodilne fronte pod vodstvom mednarodnega terorista Abu Abasa, potem ko so ugrabili ladjo Achille Lauro in umorile ameriškega invalida Leona Klinghofferja.
Jokanje za mednarodnimi zločinci je vgrajeno v DNK slovenskega naroda. Z njim so odrasle generacije. Z njim bodo vzgojili svoje sinove in vnuke, da bodo veselo naprej blejali zlajnano anti-imperialistično pesem ruskih nastavljencev na Balkanu.
Odkar se je Tomaž Terček pred kamero zjokal, ko je umrl glavni balkanski vojni zločinec, je v Sloveniji povsem normalno, da se mednarodni terorist na nacionalni televiziji prelevi v uglednega generala in državnika, ameriška odstranitev le tega v vojni zločin, naslovnico pa tako na komercialni televiziji kot nacionalki krasi slika arabskih množic, z gorečo angleško in ameriško zastavo.
Slovenija je otok skrajnosti in koketiranja z islamskim radikalci, ki se po ideologiji prav lepo razumejo s socializmom. Zelo liberalno od vas kvaziliberalci. LGBTQ skupnost iz Teherana vam pošilja lepe pozdrave iz vislic.
Več tukaj
