Slovenija ima talent

4

slo ima talent

Za tistega, ki površno pogleda priliko o talentih, jo bo razumel, kot da je pri Bogu prav enako kot pri ljudeh. Da je vsepovsod en sam Slovenija ima talent. Da na koncu vedno šteje le uspeh, rezultat, dobiček. Pa sploh ni tako. Poanta prilike – kakor tudi življenja – je v trgovanju. Ne v posedovanju, skrivanju, ampak v izmenjavi tega, kar smo za nekaj časa dobili v svojo last. Bogu uspeh nič ne pomeni. Zanj je pomembno, da s tem, kar imamo, živimo. Živimo pa le tako, da to delimo z drugimi. Ker deliti resda vedno pomeni dajati, a vedno pomeni tudi prejemati. Ker deliti vedno pomeni ne obstajati sam.

To smo razumeli. Vedeli smo, da je takrat, ko smo skupaj, ko si kaj delimo, vedno toplo. In vedeli smo, da si največ delimo, ne ko si dajemo darila, ampak ko se pogovarjamo. Vsak odide bogatejši, čeprav je vsak nekaj dal, nekaj izgubil. Toda poglejte, kaj smo si naredili …

To je človek, kakršen sem postal: ko sem pri komu na obisku, vsake toliko na telefonu preverim, ali sem dobil kakšno sporočilo, ali če me je kdo poklical. Pogledam, kakšen je rezultat tekme. Preletim zanimive novice. Okoli mene so ljudje, ki se pogovarjajo z mano – in jaz odgovarjam na sporočila. Telefon. Ali pa TV. Ali pa opravki, delo, obveznosti. Nekaj si že postavim medse in med človeka, da se mi ne bi bilo treba z njim pogovarjati.

Taki so naši odnosi. Tako je po naših družinah. Ne znamo se več pogovarjati, ker ne vemo, kaj bi s človekom ob nas. Ne vemo, kaj bi s tem talentom, ki smo ga prejeli. Pa smo ga prejeli, da bi trgovali. Da ne bi bili sami.

Seveda, nihče nas ne sili, naj trgujemo. A ob pogledu na to, kako revni smo postali, ker imamo veliko in nimamo nikogar, je jasno, da ni več kaj razmišljati. Izklopimo TV in telefone in se začnimo pogovarjati. Sicer bodo telefoni izklopili nas.

Smo namreč le tisto, kar smo sanjali in kar smo se pogovarjali.

Pripis uredništva: Pridiga na 33. navadno nedeljo, leto A (2014). Marko Rijavec je duhovni asistent v Dijaškem domu Škofijske gimnazije Vipava in piše blog Besede za srce.

4 KOMENTARJI

  1. Pri nas so talenti še vedno družbeno omejeni, kar je posledica bivše totalitarne države, kjer ni bil pomembne talent, ampak politična naveza na oblast.

    Mladim se pogostoma ne da možnost spoznati in uveljaviti svoj talent, tudi zaradi napačnega usmerjanja države v poklice in samovolje ter neznanja staršev, ki silijo otroke v nekaj, kar ni njihov resnični talent.

    Nemožnost uveljavljanja svojega talenta je tudi brezposelnost in toga zakonodaja, ki onemogoča preizkušanj svojega talenta s poskusnimi, slabo plačanim delom, ki pa je za pridobitev samozavesti in delovnih izkušenj ogromnega pomena.

    Veljati bi moralo, da je “IN”: Boljše da delam in slabo zaslužim kot pa da sploh ne delam.

  2. Ve se, da poskusno delo obstoja, vendar pa mora biti skorajda enako plačano kot pri tistemu, ki dela isto delo že veliko let in ima tako veliko pridobljenih delovnih znanj oziroma izkušenj.

  3. A morda pa tudi ni vsa in edina resnica življenja ter odnosov med nami le v trgovanju,dajanju ,razdelitvi ali razsejavanju.Kaj pa tale prilika:”Nebeško kraljestvo je podobno zakladu,skritemu na njivi,ki ga je nekdo našel in spet skril.Od veselja nad njim je šel in prodal vse,kar je imel in kupil tisto njivo.”Mt 13,44.Tale nekdo iz te prilike razen njive na koncu in na videz nima česa pokazati…

  4. Ko smo danes zapuščali cerkev, sem se pohecal, da je bil evangelij res neoliberalen.
    To je meni eden najbližjih odlomkov, ki govori o tako veliki hvaležnosti nad prej petimi darovi, da se z njimi kot otrok igram – z najboljšo igračo na svetu- in kot odrasli z njimi ustvarjam, poslujem, investiram, trgujem, skratka delam.

    Na žalost v 25letih bogoslužja še nisem zasledil normalne pridige o tem.

    Ni samo ekonomija. Koliko vec je ustvarjalno delo. Tudi dober investitor je zlata vreden, ali dober trgovec, ki zmanjšuje bedo zaradi zla monopolov.

    Naš župnik je pridigo reduciral na imeti pogum, Rijavec pa na pogovor.

    Na koncu delavnim Bog podeli nebeško kraljestvo, zadrtim neustvarjalnežem pa vecni pekel, ki ga šele sedaj razumem, ko ze več kot 4 desetletja spremljam so cia liste pri legalnem velikem parazitiranju, velikem legalnem ropanju pod krinko socialnosti, solidarnosti in pravičnosti. pri tej grandiozni manipulaciji parazitov sodeluje velika množica malih podkupljencev in se večja množica naivneže v.
    Kaj nam ostane kot pogumna odprtost ustvarjalnemu delu. Paraziti že ta trenutek “živijo” pekel zombijev.

Comments are closed.