Slovenija ima prihodnost le znotraj evropske integracije

13

Minuli teden sem preživel v Bruslju, kjer smo si nekateri slovenski novinarji na povabilo evropskega poslanca Lojzeta Peterleta pobliže ogledali in spoznali, kako deluje evropski parlament in se seznanili tudi z različnimi pogledi na prihodnost Evropske unije in Slovenije znotraj nje. Dan po prihodu v Slovenijo smo izvedeli novico, da bo letošnjo Nobelovo nagrado dobila prav Evropska unija.

Ne birokracija, temveč akcija

Človek si Evropski parlament od zunaj vedno predstavlja kot ogromen logističen in birokratski aparat. Od našega vstopa v povezavo smo vedeli, da imamo v tej instituciji tudi naše izvoljene predstavnike, pri čemer nismo vedno vedeli, kaj pravzaprav tam počnejo, kljub temu, da smo bili mogoče vedno proevropsko zavedni, nismo dobivali zadostnih informacij o delu parlamenta in Evropske komisije, še manj pa o delu naših evropskih poslancev. Odlično pripravljen program za novinarje – v Bruselj smo odšli štirje; urednik Sobotne priloge Dela Janez Markeš, nekdanji urednik spletnega portala MMC Uroš Urbanija, urednik Novega Glasa Jurij Paljk in moja malenkost – nas je prepričal, da Bruselj ni kraj, kjer bi evropski politiki pili kavice, razpravljali v nedogled in nepotrebno mešali zrak. Prepričali smo se, da imajo zelo odgovorno delo, da zahteva ogromen intelektualen napor, da, preprosto povedano, garajo za to, da bi obdržali evropsko skupnost v nekem kolikor toliko solidnem stanju. Še posebej pa, da bi našli ustrezen izhod iz finančno-gospodarske krize, ki Evropo pesti zadnja leta. Torej Bruselj ni birokracija, je akcija.

Marksistično-antijanšistični fanatizem slovenske levice

Mogoče je ravno zato temeljno načelo evropske politike implementacija, ali „do it“ oz. naredi in ne govori. Evropske unije namreč ne zanimajo zaveze na ravni besed, ampak na ravni dejanj. Zato smo bili opozorjeni, da Slovenija v tem oziru še ni naredila dovolj. Posebej so naši sogovorniki poudarili raven fiskalnega pakta oz. zlatega pravila, ki bi moral biti zapisan na ravni ustavnosti, saj le na to trgi reagirajo. Za zgled zavedanja tega so nam dali Francijo, kjer so ravno prejšnji torek pakt ratificirali na ravni ustave. Hollande se je namreč začel zavedati, da druge poti ni, zato je s svojo modernizirano vejo socialistov bil prisiljen pristati na ratifikacijo fiskalnega pravila, čeprav je ob začetku svojega mandata vehementno zatrjeval, da kaj takega ne pride v poštev. V Hollandeju je tudi dokaz, da je, pa naj naš svetovno znani filozof Slavoj Žižek še tako kriči po njegovi obuditvi v času krize, marksizem daljna preteklost, ki že vsaj od padca berlinskega zidu, sodi na smetišče zgodovine. Tega očitno še vedno ni dojela slovenska tranzicijska levica, okužena s fanatičnim marksizmom in virusom, ki se imenuje antijašistični sindorm. Ta je še posebej viden pri vodji naše največje opozicijske stranke Pozitivne Slovenije, Zoranu Jankoviću. V času, ko je kazalo, da bo prevzel oblast kot premier, je namreč fiskalni pakt podpiral, med drugim tudi zato, ker bi mu na tem položaju močno koristil in olajšal zadeve, ko pa se je izkazalo, da bo vlado uspel sestaviti Janša, je obrnil ploščo in tako kot na začetku Hollande, zatrjeval, da fiskalnega pakta ne podpira.

Slovenija z ukrepi na pravi poti

Z zadovoljstvom sem spremljal ugotovitve, da je Slovenija s pripravo potrebnih reform na pravi poti, ki vodi iz krize, na evropski poti. To utrjuje prepričanje, da naša odločitev pred leti, da se pridružimo povezavi, ni bila napačna, ampak je bila edina možna. Slovenija ima perspektivo le znotraj Evropske unije. Da gre za skupnost, ki resnično nekaj velja, kaže tudi dejstvo, da bo unija letos prejela Nobelovo nagrado za mir. Ta prihaja ravno v pravem času. Kristalno jasno namreč je, da bi bila ob odsotnosti unije, današnja Evropa, ki je v takšni krizi, v vojni. Unija pa je z liberalno filozofijo pripomogla k prostemu trgu, ki je združil države članice, pripomogel k svobodi narodov in posameznika, s tem pa povečal demokratičnost in implementacijo človekovih pravic, kakor bi dejal Nobelov nagrajenec za ekonomijo Milton Friedman. Logična posledica tega pa je, da se pospešuje gradnja blaginje in miru. Zato je Nobelova nagrada tudi lepa vzpodbuda za naprej. Za nas vse.

Foto: Wikipedia

 


13 KOMENTARJI

  1. Francija je fiskalni pakt 11. oktobra v parlamentu ratificirala z navadno večino. Slovenija je to storila že 30. aprila. Avtorju ne bi škodilo malo poštudirati temo svojega pisanja, preden začne z “marksistično-antijanšističnim fanatizmom” in ostalimi ustaljenimi krilaticami.

  2. Govora je o zapisu v ustavo, ne zgolj o ratifikaciji. Francozi v Bruslju so nam pojasnili, da bo pri njih fiskalno pravilo zapisano na ravni ustavnosti. Pri nas se o tem šele pogovarjamo.

    • Zanimivo so vam razložili. Francosko ustavno sodišče je namreč odločilo, da fiskalni pakt ni v neskladju z njihovo ustavo in da ga parlament lahko ratificira z navadno večino. Spodnji dom ga je ratificiral 9., zgornji pa 11. oktobra.
      Podobno so storili nemci, torej s t.i. preizkusom ustavnosti pred ustavnim sodiščem, nikakor s kakim spreminjanjem ustave ali ustavnimi zakoni, sprejetimi s kvalificirano večino.

  3. Podobnost tega spisa s spisi o bratstvu in enotnosti iz nekega drugega časa, je verjetno zgolj slučajna?

  4. Se pridružujem zgornjemu kometarju, avtor ne ločuje med strankarsko propagando in objektivnim novinarstvom. Glede Evrope pa ima človek lahko mešane občutke. Po eni strani res preprečuje vojne in je zato zelo ugodna zlasti za male narode. Po drugi strani se vedno bolj poganizira, to se poleg vsesplošne nemorale kaže tudi v vedno bolj nekrščanski in nečloveški noliberalni gospodarski ureditvi in v odmiranju socialne države. Tako da Evropa bo kmalu propadla ali pa bo zaradi zunanjega pritiska sicer ostala skupaj, toda “pri živem telesu” gnila v svoji nemorali in dekadendnosti. Morda je ravno Evropa babilonska vlačuga iz Razodetja.

  5. Nekateri ne ločite med kolumno (komentarjem, ali po domače: prostim spisom) od poročanja. Žal.

    • Za pisanje težkih besed je bolje, če ste o zadevah dobro poučeni, sicer izpadete neverodostojni. Seveda imate vso pravico pisati zavajujoče in pavšalno, samo potem se ne čudite negativnim odzivom.
      Sam sem naklonjen zapisu v slovensko ustavo zaradi učinkovitosti take rešitve za preprečevanje referendumov, nisem pa navdušen nad površnimi prostimi spisi, tudi če so amaterski.

  6. Ratifikacija je nekaj drugega, kot kasnejši morebiten zapis zgolj v zakonodajo ali v ustavo. To sta dva ločena postopka.

    • Francozi so po ratifikaciji glede “zlatega pravila” zaenkrat sprejeli osnutek t.i. organskega zakona (podoben našemu ustavnemu zakonu, vendar po normodajni moči pod francosko ustavo), ki se za razliko od navadnega zakona sprejme z večino vseh (ne zgolj navzočih sklepčnih) poslancev spodnjega doma in nadaljnjo potrditvijo zgornjega doma.
      Pri nas nihče ni proti fiskalnemu paktu, so pa razhajanja glede zapisa zlatega pravila v ustavo, sprejetja ustavnega zakona ali sprejetja navadnega zakona.

  7. Se zgornji komentarji (jože, primož …) nanašajo na kak drug članek? Erlahov članek se mi zdi zelo dober, saj prikazuje Slovenijo iz nam ne preveč znane perspektive. Demokratična Evropa, kjer vendarle vlada zakon argumentov, seveda ne more pristajati na komunistične floskule. Kaj se v bistvu dogaja pri nas? Padajo zmajeve glave! Upiranje in rjovenje zmaja je strašno. Svoj glas je posodil Karbi, Markešu, Žižku, Šurcu, Spomenki Hribar, Svetlani Makarovič, Štrajnu, Miheljaku, Pirjevcu, Repetu, Ambrožiču in drugim tovarišem. Najbolj nazorno ga uteleša s svojim vreščanjem in grožnjami Janez Stanovnik. Mi smo dežela nikoli dokončanih izmišljenih afer. Afere se nam vsiljujejo v glave po principu pajčevine, ki se razrašča in zajeda v misli z edinim ciljem, da zakriva pogled. Zmaj je prispodoba za druščino ljudi, ki si je vzela pravico do komande, ne da bi jo kdo za to pooblastil. In njihovi nasledniki so pod raznimi političnimi krinkami in izgovori komando obdržali kot štafetno palico. Cilj Janše je evropski: razčistiti stvari in jih potem pravično razdeliti – s soglasjem večine. Evropa vlačuga? Morda. Toda najprej je bila mati. Naša mati. Če jo bomo bolj ljubili, se bo nekega jutra morda ponovno prebudila v prvinski vlogi. Evropa sem jaz. In si ti.

    • Pa kje vi živite? To malikovanje lika in dela Janše s strani desnih volilcev in popolna slepota ob njegovih nečednostih že meji na patologijo. Mešetarjenja z delnicami Dela in Mecatorja, Časar iz Luke Koper, Lovšin iz Interevrope, neokusno zaposlovanje sorodnikov sds partijskih funkcionarjev vključno z Janševo hčerko v državnih podjetjih in v evropski in državni administraciji? Janša je imel priložnost, da razčisti zadeve, pa jo je zpravil, ker mu manjka etike. V psihološko-moralnem smislu je samo zrcalna slika tistih, ki jih ves čas preganja, levičarjev in komunistov.

Comments are closed.