Je Slovenija edina še preostala socialistična država v Evropi?

Marjan Šarec /twitter
Marjan Šarec /twitter

Sloveniji je še vedno aktualno skoraj vse, kar se dogaja v novi izvršilni oblasti, ki jo vodi novi premier, Marjan Šarec. V njemu naklonjeni politiki in v delu t. i. običajne javnosti ocenjujejo, da je prvi oziroma začetni del svojega mandata opravil uspešno, celo bolje, kot so mnogi napovedovali. Sestavil je vlado in se predstavil na zasedanju vrha evropske povezave v Salzburgu.

Kako bo oblikoval in razvijal svojo politiko in usmerjal koalicijo, pa je neznanka. Na dogajanje bo zagotovo vplival spor, ki je nastal med Marjanom Šarcem in stranko Levica in se poglablja. V Levici zdaj nasprotujejo nekaterim politikom, ki jih je vlada bodisi že ali pa jih namerava še imenovati na različne položaje, začeli pa so se tudi spraševati, ali premier Levico sploh namerava upoštevati za svojega političnega partnerja. Razkol v stališčih bi v skrajnem primeru lahko privedel do opustitve sodelovanja med vlado oziroma vladajočo koalicijo in Levico, ki je s svojim programom prestrašila dobršen del slovenske javnosti.

Slaba poteza premiera je bila, da je vse ministre in državne funkcionarje iz prejšnje vlade dovolil imenovati na nove funkcije oziroma položaje, ne glede na posledice in škodo, ki so jo s svojim prejšnjim delovanjem povzročili državi. Marjan Šarec in njegovi ne omenjajo, denimo, zlorab v bančnem sistemu in zdravstvu, ki sta jih zelo natančno ugotovili preiskovalni komisiji prejšnje sestave državnega zbora, ki je njune izsledke tudi potrdil. Milojka Kolar Celarc, prejšnja ministrica za zdravje, ki je odgovorna ali soodgovorna za pomanjkljivosti v zdravstvu, tudi za korupcijo, je mirno, ne da bi jo kdo kaj vprašal, odšla v pokoj.

Slovenijo so v Evropi zaradi mnogih razlogov, tudi spričo agresivnega delovanja političnih skrajnežev v stranki Levica, začeli nazivati, da je edina še preostala socialistična država v Evropi.

Karel Erjavec, nekdanji zunanji minister, sicer ni bil izvoljen za poslanca, ni pa bil deležen nobenih ugovorov, kritik ali sankcij zaradi proruske politike, ki jo je izvajal v svojem mandatu. Nasprotno, dobil je drugo visoko funkcijo, postal je minister za obrambo v novi slovenski vladi. Vendar kaže, da je dr. Miro Cerar, prej premier, v novi koaliciji pa zunanji minister, začel spreminjati slovensko mednarodno usmeritev in zunanjo politiko. Bili naj bi uravnoteženi tudi v odnosih do Rusije (natančneje Ruske federacije) in do ZDA. Aktualen komentar o zunanjepolitičnem delovanju je 19. septembra v časniku Delo objavila časnikarka Saša Vidmajer. Zapisala je tudi naslednje:

“Ni posebnega dvoma, nova vlada bo slovensko zunanjo politiko zaobrnila v transatlantsko, Natovo smer. S poudarjeno prorusko politiko, ki se je manifestirala v dolgih letih Erjavčevega ministrovanja in je ni spremenil niti nekdanji šef vlade, dr. Miro Cerar, je konec. Bila je anomalija, izredno problematičen zunanjepolitični vidik, navsezadnje tudi v nasprotju s članstvom v Zvezi Nato, večkrat tudi s pripadnostjo Evropski uniji. Ker so se, na drugi strani, v preteklih letih opazno razrahljali odnosi z Združenimi državami Amerike, je nastajal neobičajen vtis, ni bilo več jasno, kam Slovenija sploh sodi. Včasih se je Slovenija vedla, kakor da ni ne v Natu in ne v Evropski uniji. Slovenska zunanja politika ni vedela, kaj naj počne s članstvom v Natu in Evropski uniji”.

Objavljeno Novi Glas, 27. september 2018, st. 13