Slovenija duhovna domovina

1
172

Pred kratkim je pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Premiki izšla knjiga Slovenija duhovna domovina – zgodbe političnih emigrantov. Gre za opise življenjskih zgodb Slovencev, ki so pred partizani pobegnili najprej na Koroško potem pa novo domovino našli, bodisi v Ameriki, Kanadi, Argentini ali Avstraliji. Letos se spominjamo 65. letnice teh dogodkov.

Knjigo podpisujeta direktor in kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Jože Dežman in Monika Kokalj Kočevar. Dela sta se lotila na osnovi pričevanj, ki jih je že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja zbral Anglež John Corsellis. V knjigi lahko tako na začetku prebiramo njegova pisma materi. Corsellis je v letih 1945/46 deloval v taboriščih Vetrinj, Lienz in Špital. V pismih opisuje begunske razmere in odkrito hvali slovenskega begunca, kot požrtvovalnega, pridnega, poštenega in sposobnega znajti se v najtežjih razmerah. Opisuje, kakšne trde razmere so jih čakale, kako skopo odmerjene obroke hrane so imeli, kako so jih sredi zime selili v neurejeni Špital in kako so kljub temu preživeli. Še več ustanovili so šolo, časopis, se kasneje vpisali na gimnazije v Avstriji in nadaljevali šolanje, se učili jezikov…

V knjigi spoznamo 21 zgodb družin ali posameznikov, ki so doživeli najhujše udarce usode (umore svojcev, izgubo doma in domovine, politično – policijsko preganjanje). In kaj je skupna nit vseh? Življenjski vitalizem! Vse to jih ni zlomilo, ampak so na drugem koncu sveta dosegli zavidljive življenjske uspehe. Čeprav so začeli iz nič, čisto na dnu, kot fizični delavci v gozdovih, pri gradnji železnic, na kmetijah, so se končno prebili do vrhunskih strokovnjakov. Politična emigracija nam je dala nekatera velika literarna (Zorko Simčič, Tine Debeljak), umetniška (France Gorše, Ruda Jurčec, Vladimir Kos, Ted Kramolc, Karel Mauser, Stanislav Rapotec, Bara Remec) in filozofska (Milan Komar) imena, dva kardinala (Alojzij Ambrožič in Franc Rode), predsednika vlade in ministra (Andrej Bajuk), če naštejem le nekatere in se zavestno odpovem naštevanju izjemnih znanstvenikov in podjetnikov. Vsem je skupno tudi to, da nikoli niso pozabili odkod prihajajo, kje je njihova domovina, pa čeprav je bila v tistih letih na tujem, to samo duhovna domovina.

Naslov knjige je povzet po molitvi za Slovenijo, ki jo je sestavil Božidar Fink (oče znanih pevcev Marka in Bernarde). V njej med drugim pravi: „…razlij svojo milost na Slovenijo, domovino naših prednikov in našo duhovno domovino. Podeli ji svobodo, varnost, mir in pravo mesto v svetovni družini narodov…“

V časih, ko se tu spominjamo 65-letnice konca vojne in „osvoboditve“ se oni spominjajo, kako so si z begom pred „osvoboditelji“ rešili življenja. Omenjena knjiga je dobrodošel drobec, ki lahko naš pogled na ta čas, dopolni z novimi dejstvi.

1 komentar

  1. V preteklem desetletju sem imel priložnost pobliže spoznati izseljence v Združenih državah. Popolnoma se strinjam z Jožetovo trditvijo: Življenjski vitalizem, klenost, pokončnost! Dokler človek tega ne vidi, si niti predstavljati ne zna. Kako se je Slovenec zmožen razviti, moralno in intelektualno, če hoče in če mu okoliščine to dopuščajo.
    Pridružujem se Finkovi molitvi: Razlij svojo milost na Slovenijo. Kako prijetna bi lahko bila, Slovenija, s takimi ljudmi v svoji sredi.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite