Sem Srednjeevropejec, ki mi občasno teknejo čevapčiči

26
993

Kam sodimo Slovenci: na Balkan ali v srednjo Evropo?

Večkrat sem že slišal dvakrat oporečno trditev – da je Triglav najvišja gora na Balkanu, oziroma na Balkanskem polotoku. Kot prvo je v Bolgariji in Grčiji še nekaj višjih vrhov, kot drugo, pa je že samo prištevanje najvišje slovenske vzpetine k omenjenemu polotoku precej sporno početje. Teorij, kje natanko naj bi potekala meja omenjene regije, je sicer več. Dejstvo je, da nikakor ne gre za preprosto določljivo stvar. Ena od teorij riše geometrično ravno črto med Trstom in Odeso v Ukrajini. Spet druga za razmejitev uporablja reke kot so Kolpa, Sava in Donava. Po tej teoriji celotno slovensko ozemlje izpade iz obravnavanega območja.

Če pa za mejo Balkana vzamemo Ljubljanico ali kar celotni tok Save, pa dobršen del našega državnega ozemlja pade v okvir te regije. Zelo priljubljene teorije za določanje meja Balkana so tudi kulturne ločnice, ki pa vnašajo še večjo zmedo, saj nekatere navajajo, da pod omenjeni pojem spadajo kraji, ki so bili v preteklosti znotraj Otomanskega imperija. Spet druge teorije pa nosijo pridih nostalgije po rajnki Jugoslaviji in zato k regiji prištevajo tudi naš državni teritorij. Slovenijo med balkanske države uvršča tudi teorija, ki se opira na južnoslovansko govorno področje. Umeščanju Slovenije na Balkan, pa je absolutno nenaklonjena tista, ki predpostavlja, da Slovenci zaradi kulturno-zgodovinskih razlogov, predvsem dolgoletne vključenosti v avstrijske oziroma nemške državne tvorbe, zagotovo nismo balkanski narod.

Za Balkance se imajo jugonostalgični levičarji

V slovenskih šolah se poučuje, da je Slovenija del Srednje Evrope. Prav gotovo je to povezano tudi z dejstvom, da svet Balkan povezuje z negativnim, predvsem s krvjo, vojnami, nasiljem, pa tudi neredom, težavami, rodbinskimi obračunavanji, mafijo, predvsem pa vsesplošno nestabilnostjo in sovraštvom med tamkajšnjimi narodi. Takšna percepcija Balkana pravzaprav niti ne vzbuja pretiranega začudenja, če le malce poznamo zgodovino 19. in 20. stoletja. Prav tako se zdi besedna zveza »Balkanski kotel«, ki jo je pogosto moč zaslediti v javnosti, kar na mestu. A če bi za mnenje o tem, ali je območje Slovenije del obravnavane regije, povprašali Slovence same, bi najverjetneje dobili zelo različne odgovore. V splošnem je mogoče zaslediti razliko med levičarskim, torej bolj jugonostalgičnim, in desničarskim, bolj domoljubnim, interpretiranjem te problematike.

Med tistimi, ki se jim še vedno kolca po bivši skupni državi, je mogoče zaznati naklonjenost »balkanskemu konceptu«, ki Slovenijo dojema skoraj kot nekakšno uporniško socialistično republiko, ki se je spuntala in pobegnila iz ljubečega družinskega objema jugoslovanskih narodov, a še vedno neizpodbitno spada v ta okvir. Na drugi strani pa se tisti bolj patriotsko naravnani del slovenske družbe spogleduje s tisočletno tradicijo vključenosti slovenskega državnega ozemlja v srednjeevropske državne strukture, jugoslovansko obdobje pa dojema kot nepotreben ter kratkotrajen čas kvarjenja slovenske kulturne tradicije in identitete ter porivanje v nekakšne umetne državne tvorbe, ki sploh ne bi smele obstajati. Seveda pa je dandanes največ takšnih, ki se s tovrstno problematiko pretirano ne ubadajo ali pa se nahajajo nekje vmes.

Samoumevno prištevanje Slovenije k Balkanu je v svetu sicer nekaj precej pogostega

Pred leti me je kar malce pogrelo, ko mi je neka profesorica na študijski izmenjavi v tujini tako spontano predlagala, da bi na uri poleg Slovenije lahko predstavil kar celoten Balkan. Samoumevno prištevanje Slovenije k Balkanu je v svetu sicer nekaj precej pogostega, kar kaže predvsem na ignoranco in nepoznavanje ali vsaj poenostavljanje tega, kar naj bi pod to območje spadalo. Slovenija je bila del Jugoslavije, četudi le nekaj desetletij, zato marsikdo v tujini brez najmanjših pomislekov sprejema tovrstno prepričanje. Celo spletna enciklopedija Britannica Slovenijo brez zadržkov uvršča med balkanske države.

Ob tem pa obstaja dejstvo, da naš prostor ne pomni le 1000 letne srednjeevropske zgodovine, marveč slovenski pogovorni besednjak vsebuje tudi velikansko število nemških popačenk. Srednjeevropski, pravzaprav alpski vpliv je mogoče čutiti tudi v glasbi, kulinariki, temperamentu, arhitekturi, navadah in še marsičem. Seveda je jugoslovansko obdobje slovenskemu prostoru dalo svojo zapuščino. Naj spomnim na nekatere kuharske dobrote in popularno glasbo, ki je na radijskih postajah že dolgo časa stalnica. Malce patetično smo dobili celo kranjski burek.

Sem Srednjeevropejec, ki mi občasno teknejo čevapčiči

Glasne melodije »cigu-migu« pa pogosto donijo iz avtomobilov mladih voznikov, ki polni testosterona divjajo po ljubljanskih ulicah. Vplive je mogoče čutiti tudi na področju filmske in literarne umetnosti. Tu gre omeniti uspešnici Čefurji raus ter Kajmak in marmelada. Mnogi slovenski umetniški ustvarjalci, medijski delavci, politiki, športniki ter še druge vplivne osebnosti imajo svoje korenine južno od Kolpe. Tega ni mogoče zanikati. Poleg tega številne Slovence na jug vlečejo jugonostalgično obarvani turistični podvigi. Tudi slovenska politika in gospodarstvo sta še vedno tesno prepletena s celotnim območjem nekdanje skupne države.

A naša deželica se v zadnjem obdobju ponovno malce oddaljuje od jugovzhodne Evrope in približuje svojim srednjeevropskim koreninam. V trgovinah je mogoče kupiti Staropramen in pivo Kozel, na Univerzi v Ljubljani pa imamo že nekaj let zahodnoslovanske študije. S Poljsko nedolgo obstaja neposredna avtobusna linija, na filmskih platnih pa so se pojavile uspešnice Mitje Okorna. Vsesplošno zanimanje za države Višegrajske skupine počasi, a vztrajno raste. To se dogaja zato, ker nas je katera izmed članic omenjene zveze gospodarsko že prehitela, navkljub slabši ekonomski osnovi. Celo nekdanji premier Cerar je v državah omenjene skupine »zavohal« priložnost in se odpravil na službeno potovanje na Češko in Poljsko.

Podalpska deželica je vsekakor na kulturnem prepihu. Generalno gledano pa bi jo uvrstil v srednjeevropski prostor, ki se je še zlasti v zadnjih desetletjih naužil južnih vplivov. Počutim se kot Srednjeevropejec, ki pa z veseljem občasno prigrizne kakšen čevapčič in prisluhne melodijam iz naše južne soseščine.

26 KOMENTARJI

  1. Povsem sonaravno, sostvarstveno početje.

    Slovenci se ponovno vračamo k svoji sonaravni alpski identiteti, ki nam je bila politično ukradena.

    Slovenija je po podatkih raziskave tal Geodetske uprave Slovenije pretežno alpska država. Zato je življenjsko logično, da tudi diha in živi kot alpska država.
    Pravilna oznaka za Slovenijo je:
    – alpska država ali država na sončni strani Alp
    ne pa podalpska država, kar je zavajajoče.

    Uveljavimo svojo sonaravno identiteto!

  2. Namesto tujih čevapčičev, pa se rajši oklenimo naših slovenskih klobas in klobasic, ki imajo higienski ovoj in se lahko uživajo tudi v kuhani, torej v bolj zdravi obliki kot čevapčiči. Poleg tega so tudi bolj sočne in okusne.

  3. Vsako leto sem na obmorski veselici v južnem delu hrvaške Istre, kjer so postregli le s klobasami in zeljem, kar vse je odlično varovalno živilo, ne pa tudi s čevapčiči.

    Slovenci pa smo v Evropi zaščitili našo identitetno posebnost- kranjsko klobaso, vendar tega danes ne spoštujemo, saj povsod na veselicah vidiš le čevapčiči. Kaj naši gasilci skrbijo le za varovanje naših materialnih dobrin, ne pa tudi slovenske kulturne dediščine in identitete?!!! Kaj porečejo odgovorni?!

  4. Potem pa se zbudi in koncentriraj tesne gospodarske in druge povezave s tem prostorom…, dokler je še čas

  5. Ne morem živeti v nasprotju stvarstvom, ki v alpskem prostoru določa drugačno sonaravno kulturo in mentaliteto kot drugje. Na primer: drugje od veselja vreščijo, pri nas vriskamo. Vrisk pa je umetniški izraz veselja.

    So pa nekateri, ki se trudijo živeti v nasprotju s stvarstvenimi zakonitostmi in vrednotami. Tako so v stalnem boju zoper stvarstvo na različnih področjih življenja in so zagovorniki protistvarstvenih ideologij.

  6. Balkan je pretežno Bolgarsko pogorje,ki pa ga je Pruski geograf Zeune l.1808 hotel napačno potegniti vse tja do Triglava in je po njem poimenoval kar celotno območje Balkanski polotok.-gl.vikipedija.
    Sicer pa tudi po najslabših možnih geografskih in drugih teorijah in idejah lahko pade pod izraz Balk.polotok naveč 20% Slovenije.
    Najmanj od l.1994 torej Slovenijo uradni geografi nesporno uvrščajo med 9 SrednjeEvropskih držav-isti vir.
    Edini problem,ki ga imamo je, za koga se hočemo prepoznavati in priznavati mi sami.

  7. To je dilema, ki nastane lahko samo tam, kjer bi narod rad našel svojo geografsko identiteto. In potem to lahko celo pripelje do prepira. Tako neugledno. Narodna identiteta ni geografski pojem! Članek s komentarji vred je navadno prepiranje o oslovi senci, če hočete.
    Toliko smo Balkan, kot nas je naš rojak dr. Korošec združil v Državo SHS, prvo državo Slovencev in priključil h kraljevini Jugoslaviji, kot smo potem iz Balkana odšli z neodvisnostjo 1991. Aha, ni šlo za neodvisnot, šlo je samo za geografsko samostojnost. Še vedno iščemo geografsko identiteto,srednje-evropejec, brez pomena, razen da ni Balkan. Vse, samo da ni Balkan. Tako ne bomo nikoli niti narod, kaj šele država.

  8. Se strinjam, da narodna identiteta ni geografski pojem. Vendar tudi politični ni, pa dr. Korošec gor ali dol. Sploh pa identitete neke skupine (etnije) ne moremo zreducirati zgolj na narod. Tako npr. Švicarji ohranjajo svojo (tipično alpsko) identiteto, pa gre za večnacionalno in večjezično skupnost. Identiteta je predvsem sociokulturni pojem, in v takšnem kontekstu ga obravnava avtor (tudi komentator “svitase”) – ne gre tu za nobeno prepiranje za oslovo senco, ampak zelo aktualno in življenjsko temo. Ko bomo zgubili svojo identiteto (nacionalni ponos smo tako že), bo pa res vseeno, kaj smo in kam gremo. Veliko indicev kaže na to smer. Potem pa bomo res lahko ponavljali za psihoterapevtom Romanom Vodebom: “Bojim se, da bo vse vzel hudič.”
    Ni pa spet treba Balkana obravnavati v čisto pejorativni (zaničevalni) obliki. Saj oznake, ki jih dajejo zlasti zahodnoevropejci, večinoma držijo. Ampak bi le-ti končno lahko dojeli, da jim je ta isti Balkan pol tisočletje branil rit pred osmanskimi osvajalci, da so se lahko hitreje razvijali. Tudi in predvsem so zato takšni, kakršni so.

    • Zato pa moramo to končno dojeti. Žal ravno svitase je en težjih primerov nepriznavanja narodne identitete skozi karkoli razen skozi materialno (stvarstveno, sonaravno). Naša nacionalna identiteta ne more biti jodlanje in kranjska klobasa, enako kot to ni srednja Evropa, ali Balkan. Politična identiteta je veliko bližja nacionalni, duhovni identiteti. Biti del A-O nas veliko bolj dela zahodne evropejce kot nas Alpe. Mislim, da zahodno-evropejci veliko manj zaničujejo Balkan kot mi, tukaj.
      Članek je zelo zelo zmeden. Cele odstavke bi našel, ki so povsem brez pomena, pa vendar namigujejo na neko našo posebno identiteto. Prav absurdno, da je naša identiteta v tem, da je nimamo. Ves čas samo ugotavljamo kaj nismo, niti stavka pa ni kaj smo. Niti stavka.

      • Čez 10 minut je na sporedu tv Slo1 intervju z Juretom Komarjem, predsednikom Zedinjene Slovenije.
        Morda nam bo kaj pomagalo pri ugotavljanju kdo smo.

      • Zanimiv intervju.
        Človek, ki ni okužen z ideologijo in je trden v sebi, ki ve kdo je in kaj hoče.
        Vrednote kot so Bog, družina, domovina so mu svete. Od tu trden značaj.
        Skratka, priložnost za uvid v preteklost, posledično tudi v sedanjost brez pridiha ideologije.

  9. Alpe niso balkansko gorstvo in kdor Triglav uvrsca na Balkan, je velik ignorant. Ali ce zelite butl. Dinaridi so balkansko gorstvo. Torej geografsko gledano drzi, da se Balkan zacenja v juznem delu Slovenije. Kulturno gledano smo Slovenci zgodovinsko vezani na srednjeevropski prostor, ne na Balkan. Tudi sosedje Hrvati kulturnozgodovinsko sodijo na zahodno stran, ne na vzhodno orientalsko, kjer sta doma pravoslavje in mocne sledi diolge otomanske dominacije z islamom.

    Balkanizira nas se nadalje predvsem priseljevanje ljudi iz balkanskega podrocja, ki se znova stopnjuje. Zagovarjam omejevanje priseljevanja v Slovenijo z Balkana, tako slovanskega kot albanskega. Cakam, da se slovenska politika koncno zgane v tej smeri. Koncno ni niti v interesu balkanskih podrocij, BiH, Srbije, Makedonije, da ostanejo prakticno brez mladih ljudi na domacih tleh.

    • Lahko omejujemo priseljevanje kolikor hočemo, (pa ne bo šlo preveč zaradi EU), mi moramo najti sami sebe. Ne moremo zanikati vso zgodovino in začeti s Karantanijo.
      Bili smo del A-O, bili smo pridruženi kraljevini Jugoslaviji, po revoluciji smo bili del SFRJ, danes smo neodvisni. Od tu naprej lahko gradimo.
      Naš dr. Korošec je bil v političnem smislu največji gospod, kar jih je dal ta narod.

      • Karantanija je bila davno pred katerokoli Jugoslavijo. Da parafraziram tebe, kot se svet ni zacel z neodvisno Slovenijo iz 1991, se tudi ni z Jugoslavijo, ne prvo, ne drugo. Na karantanski del nase zgodovine smo lahko posebej ponosni. Ze zato, ker se je po njej mnoga stoletja kasneje ob ustanovitvi zgledovala prva in do zdaj konstantno trajajoca demokracija, Zdruzene drzave.

  10. Če je moj oče Balkanc, sem Balkanc tud jaz. Kamor stopi Balkančeva noga, je Balkan. Jaz hodim po Sloveniji. Zato je Slovenija Balkan.
    Al pa balkon, če hočete 🤣

    • Menim, da Slovenija res ni Balkan, temveč prej balkon – s pogledom na Balkan.

      Kdor gleda z balkona, vidi dlje, kot bi videl, če bi gledal samo s tal, a je v veliki skušnjavi, da bi gledal tudi zviška.

      In zdi se, da Slovenci zelo radi gledamo na Balkan zviška – kot bi stali na balkonu.

      Morda so krive Julijske Alpe s Triglavom za tak slovenski pogled na Balkan 😉

  11. Karantanija je bila davno pred katerokoli Jugoslavijo. Da parafraziram tebe, kot se svet ni zacel z neodvisno Slovenijo iz 1991, se tudi ni z Jugoslavijo, ne prvo, ne drugo. Na karantanski del nase zgodovine smo lahko posebej ponosni. Ze zato, ker se je po njej mnoga stoletja kasneje ob ustanovitvi zgledovala prva in do zdaj konstantno trajajoca demokracija, Zdruzene drzave.

    • Oproscam se za podvajanje. Vanji pa vendarle naslednje: Slovenci smo veljali za posten narod in za spodobne ljudi, ki ne znajo niti grdo kleti. Ti pomembni vrlini smo kot narod zal ze zdavnaj izgubili. Po mojem je vzrok v velikem delu balkanski vpliv. Seveda, krivi smo najprej sami. In seveda, tudi totalitarna oblast skrajne levice.

  12. Kljub nekaterim ugovorom, še naprej vztrajam, da je pri iskanju narodne identitete sonaraven, sostvarstven element, torej naravno okolje v katerem živi neki narod, saj je je njegova kultura odsev tega okolja. Pri nas je pretežno alpsko okolje- zato je tudi alpska kultura.

    Ondan je bila na RTV oddaja o slovenski glasbi izpred časov, ko bi naj Slovenci prispeli v naš slovenski alpski svet. V oddaji so tolmačili, da je bila takrat naša glasba in glasbeni instrumenti podobna makedonski in da bi se morali truditi, da bi takšno tudi ohranili.
    Toda oprostite: Mi živimo v tem alpskem svetu vsaj 1600 let, po drugih virih pa smo celo staroselci, ki živimo tu vsaj 5000 let. >Zakaj bi potvarjali našo kulturno dediščino.

  13. Torej sostvarstven, sonaraven element je najpomembnejši pri določanju narodove identitete – tudi slovenske.

  14. To tudi dokazuje zgodovina. Čeprav so mnoga evropska ljudstva prišla baje iz Azije, je za njih danes značilna evropska kultura, ki je povsem drugačna od azijske.

  15. Dobro, če sta vam kranjska klobasa in cviček nacionalna identiteta, kaj porečete na kraški pršut in Traminec?! Tega norčevanja iz nacionalne identitete ne prenesem. To je isto kot prezir do samega sebe in do naroda.

  16. Slovenijo in Evropo lahko reši le sonaravna logična formula:

    Ko se ugotovi, da priseljenci še niso integrirani, se priseljevanje teh priseljencev ustavi tako dolgo, dokler se ti ki so pri nas ne integrirajo in prevzamejo našo kulturo.

  17. Takšna formula oziroma pogoj doseljevanja je pošten in stimulativen za priseljence, ad se resnično kulturno integrirajo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite