Slovaška, tiger iz Tater

1
34

Slovaška, ki je za marsikaterega tujca prva asociacija na Slovenijo in obratno, je država z lastno identiteto in bogato zgodovino. Kljub sobivanju s Čehi v skupni državi, je sociokulturno okolje Slovakov od njih precej drugačno, kar v svojih analizah ugotavlja profesor Univerze v Maastrichtu Geert Hofstede. Ozemlje današnje neodvisne republike Slovaške je bilo dolga stoletja provinca kraljevine Ogrske, preden se je leta 1918 s Češko in Moravsko združilo v skupno državo. Med drugo svetovno vojno je bila Slovaška formalno neodvisna, v resnici pa je bila pod nemško oblastjo. Po ponovni združitvi s Čehi konec druge svetovne vojne, so se znova pojavila tudi interesna nasprotja med Čehi in Slovaki. Po padcu komunističnega režima (1989) so se na Slovaškem okrepila prizadevanja za avtonomijo. Prvega januarja 1993 je Slovaška postala neodvisna država.

Liberalna gospodarska politika

Slovaška se je kot polnopravna članica pridružila Evropski uniji istega leta kot Slovenija, medtem ko je zadovoljila kriterije za vstop v evrsko območje 1. januarja 2009, ko je slovaška krona odšla v zgodovino. Še pred evrom so v Slovaško prispele velike greenfield investicije preko avtomobilske industrije Nemčije, Francije in Južne Koreje. Najprej so zgradili podružnično tovarno Volkswagna v Bratislavi, zatem se je pojavil Peugeot Citroën kot največji regionalni investitor v Trnavi, v severnem predelu države pa je leta 2007 locirala svojo tovarno Kia Motors. Iz tovarne Kia na Slovaškem pride s tekočega traku vsako minuto in pol nov avtomobil. Dnevno tako pride iz tovarne skoraj 1000 vozil, a ko gledate vlak, ki jih prevaža, dobite občutek, da je neskončno dolg. Na Slovaškem poznajo tudi izraz »Kia Man«, ker je Južna Koreja vanjo investirala 10 odstotkov svojega kapitala. Slovaška je precej razvila tudi druge gospodarske veje, zlasti elektronsko industrijo in telekomunikacije. Tako so danes na Slovaškem prisotne podružnice največjih gigantov v svetu zabavne elektronike kot sta Sony in Samsung. Slovaška naj bi bila tudi edina evropska država kjer proizvajajo LCD televizorje.

Pospešen gospodarski razvoj, ki ga je spremljala agresivna liberalizacija, se je pričel z vlado Mikulása Dzurinde, voditelja Slovaške demokratične in krščanske zveze – demokratske stranke (SDKU – DS). S pospeševanjem gospodarskega razvoja je Slovaški uspelo privabiti znaten priliv inozemnih investicij, kar je dvignilo stopnjo rasti BDP tudi na dvomestne številke. Slovaška je zabeležila rekordno 14-odstotno rast BDP v zadnjem četrtletju leta 2007. Zaradi ekspanzivnega gospodarskega razvoja ji pravijo tudi »srednjeevropski tiger ali tiger iz Tater« Gospodarska rast je bila sprva spodbujena s fiksnimi investicijami (gradnja tovarn, zatem s tujimi trgovskimi centri), medtem ko sedaj temelji na izvozu. Slovaška je med 20 najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije. Obseg blagovne menjave je v letu 2009 znašal 513 milijonov evrov, od tega je bilo v Slovaško izvoženo v vrednosti 275 milijonov evrov, iz nje pa uvoženo v višini 238 milijonov evrov. Tako koncipirana in udejanjena liberalna gospodarska politika, odprta za tuje investicije, je rezultirala s skoraj dvakratno hitrostjo rasti BDP kot preostanek srednje Evrope. Rast BDP bo v naslednjih 2 letih znašala okrog 6 odstotkov letno, kar bo Slovaško zanesljivo označilo kot najuspešnejšo državo regije. Pričakovati je, da se bo Dzurindina gospodarska politika nadaljevala, saj prihaja nova slovaška premierka 54-letna Iveta Radičová prav tako iz SDKU – DS.

Slovaški NE

Nemalo prahu je v Evropski uniji dvignila Slovaška, ko je njihov parlament 12. avgusta lani zavrnil sodelovanje v pomoči Grčiji. Od 84 navzočih poslancev je le eden glasoval za, 69 jih je bilo proti, 14 pa vzdržanih. Ta odločitev je bila pravzaprav pričakovana, ker je bila tudi slovaška premierka Iveta Radičová glasna nasprotnica pomoči prekomerno zadolženi Grčiji. V Bruslju so upali do zadnjega, da ne bo prišlo do slovaške zavrnitve. Slovaški finančni minister Ivan Mikloš je dejal:«Po mojem mnenju ne moremo govoriti o solidarnosti, če revnejši pomagajo bogatejšim in to še iz žepa davkoplačevalcev.« Seveda vodilni iz evro območja niso bili nad temi izjavami navdušeni. Tudi pri nas so nekaj časa kolebali okrog pomoči, ker je opozicija na čelu z Janezom Janšo najavila referendum, vendar kasneje do tega ni prišlo in je vlada Boruta Pahorja odobrila pomoč Grčiji v višini 130 milijonov evrov.

Vse bolj zanimiva evropska turistična destinacija

Slovaška je slikovita dežela. Na zahodu in severu je njen relief pretežno hribovit in gorat, proti jugu in jugovzhodu pa je več nižinskega sveta. Slovaška želi z razvojem zimskega turizma privabiti številne tuje turiste. Za to ima vsekakor tudi naravne pogoje. Visoke Tatre, kakšnih 400 kilometrov oddaljene od Bratislave, s 100 kilometri smučarskih prog, segajo tudi do skoraj 2700 metrov nadmorske višine. Največ tujih gostov prihaja iz Češke, Nemčije, Poljske in Ukrajine, ki so jim zimske počitnice še vedno cenejše kot v Italiji, Franciji ali v Avstriji. Z namenom podaljšanja turistične sezone na vse leto, so se Slovaki usmerili tudi h golfu, wellnessu in vsem mogočim adrenalinskim športom. Najlepša igrišča za golf se nahajajo pod Visokimi tatrami, v Velki lomnici. Tam je še pred petimi leti rastel krompir, vendar so s pomočjo evropskih skladov uredili igrišča na katerih sedaj igrajo golf premožneži z vsega sveta. Namestitev v hotelu s štirimi zvezdicami, poleg igrišč, znaša 55 evrov dnevno na osebo, kar za tujce ni niti tako mnogo. Velik turistični potencial pa so Slovaki ugledali tudi v svoji bogati arhitekturni dediščini. Mnoge zgodovinske dvorce in gradove, ki jih je komunističen režim zanemarjal in pognal v propad, danes obnavljajo, tudi s pomočjo iz evropskih strukturnih skladov.

Poglavje zase je obisk prestolnice na enem koncu države in Košic na drugem koncu. Razlika med njima ni samo geografska, temveč tudi ekonomska. Na zahodu Slovaške je tako povprečna plača okrog 800 evrov, v Košicah pa ne presega 700 evrov. V Bratislavi boste v središču mesta odšteli za pivo skoraj 3 evre, za skodelico kave v mestni kavarni 4 evre, medtem ko so v Košicah te cene skoraj polovico nižje. Bratislava je glavni turistični magnet med slovaškimi mesti. Komaj 60 kilometrov oddaljena od Dunaja, ima lepo ohranjeno in obnovljeno mestno jedro, ki se prične pri »stolpu Michalská«. Slikovit Glavni trg krasita mestna hiša in Primatska palača iz 18. stoletja. Na drugi strani starega mestnega jedra se nahaja opera izpred katere vodi dolg sprehajalni drevored. Znana je tudi katedrala svetega Martina, gotska cerkev iz 15. stoletja, kjer so kronali madžarske kralje. Nad mestom pa se dviga že od daleč prepoznaven Bratislavski grad. Z razliko od Bratislave so Košice tipično delavsko mesto v katerem dominira železarna U.S. Steel, danes v lastništvu ameriškega kapitala, s 16 tisoč zaposlenimi. Njena kapaciteta je ogromna – 3,5 milijonov ton letno, samo železniških prog je v krogu železarne okrog 100 kilometrov. Na pogled se zdi, da imajo Košice zanimivejšo preteklost od prihodnosti. V mestu je malo nastanitvenih kapacitet za turiste. Polovico ogromnega dijaškega doma v katerem so do nedavnega bivali učenci, ki so se izobraževali za delo na visokotemperaturnih pečeh, danes predstavlja hostel. Če niste preveč previdni se lahko hitro znajdene v obskurni gostilni, kjer popoldne igra živa glasba za »večne plesalce«. Poleg obveznega obiska čudovite gotske katedrale svete Elizabete, zgrajene med letoma 1378 in 1508, lahko v Košicah popijete avtohtono pivo, natakarji pa se ne bodo branili kakšnega evra. Košice bodo leta 2013 nosile naziv evropske prestolnice kulture.

Foto: Vlado Berglez

1 komentar

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite