Sloni v trgovini s porcelanom

42
Foto: Novi glas.
Foto: Novi glas.

Slovenija je, vsaj tako kažejo zadnji objavljeni podatki, le vstala od mrtvih, pa čeprav še vedno opotekajoče. To je razveseljiva novica. Drugo četrtletje je postreglo s presenetljivo visoko rastjo, ki je nihče ni pričakoval. A da ne bomo pri vsem tem preveč optimisti, vas zanima še slaba novica? Za te pozitivne novice ni zaslužna politika. Zakaj je to slaba novica? Če bi bila za pozitivne gospodarske premike odgovorna politika, bi pomenilo, da ima Slovenija pred seboj neko vizijo in učinkovito strategijo. Ampak ne, (žal) politika pri tem nima nič.

Politika kreganja

Prva novica slovenskega političnega vsakdana je še vedno kreganje in nesporazumi okoli kandidatke za mesto slovenske komisarke v Bruslju. Juncker se je odločil za Bratuškovo, čeprav je to odločitev težko razumeti. Težko jo je razumeti, ker Bratuškova Sloveniji ni prinesla kake posebne dodane vrednosti. In tukaj smo spet pri prvem vprašanju: po čem sklepamo, da zdajšnja gospodarska rast ni odvisna od politike? Poskušajmo pojasniti. Prvič, vlada Alenke Bratušek ni zaslužna za rast. Pojasnilo je tukaj dokaj preprosto. Ko se je februarja in marca lani oblikovala koalicija pod vodstvom nekdanje premierke, so bila njena stališča v gospodarski politiki dokaj jasna: manj varčevalne politike in več državnega interventizma, dvig davščin, skepsa glede privatizacije državnih podjetij, bolj ali manj jasno izrečeno nasprotovanje zlatemu fiskalnemu pravilu in geslo “ne potrebujemo denarja, potrebujemo samo čas”, ki naj bi odgnalo zasovraženo Trojko. Kaj se je dejansko zgodilo? Ob prvem obisku v Bruslju so evropski funkcionarji Bratuškovi jasno povedali: “Ne hecaj se z nami”. Posledica tega: vlada je v nekaj tednih za 180 stopinj spremenila stališča. Pod budnim očesom Evrope je v ustavo zapisala zlato fiskalno pravilo, začela je postopek privatizacije 15 državnih podjetij, tuje agencije so prerešetale katastrofalne račune slovenskih bank, država je očiščene banke nato dokapitalizirala s 3 milijardami evrov. In ja, kaj je bilo z geslom “ne potrebujemo denarja, potrebujemo samo čas”? Bratuškovi se je sicer res uspelo izogniti Trojki, a njeno geslo je po 18 mesecih vseeno izzvenelo kot sarkastična potegavščina: njena vlada je samo v letu 2013 zadolžila Slovenijo za 5 milijard evrov, skupaj v svojem približno 18-mesečnem mandatu pa za 8,35 milijarde evrov. Kaj pa potrebne strukturne reforme, ki bi Sloveniji dale nov pogled v prihodnost? V bistvu nič… nič na področju pokojnin, na področju javne uprave je samo nadaljevala delo Janševe vlade. Obveljalo je zvišanje DDV, edini resnejši projekt, nepremičninski davek, pa je bil po presoji Ustavnega sodišča neustaven. Zdaj bo na vrsti Miro Cerar, o katerem sicer ne moremo še ničesar reči. Vseeno pa bi bilo dobro, ko bi pri SMC in ostalih koalicijskih strankah že resno mislili, kako ukrepati na gospodarskem področju: teme, ki so doslej izstopale, pa so bile imenovanje kandidata za evropskega komisarja in drame okoli sporne preteklosti dveh vidnih članov SMC: Erik Kopač in Aleksandar Kešeljević sta bila v preteklosti nadzornika v eni od družb, ki je izčrpavala šempetrsko Iskro Avtoelektriko.

Nasmeh na ustih… a z racionalnimi pomisleki

Od kod torej pozitivni kazalci? Hvala Bogu je gospodarstvo v določeni meri neodvisno od politike. Slovenija je v prvem semestru (januar – junij) 2014 zabeležila 2,5 odstotno rast. V drugem četrtletju (april-junij 2014) je bila rast celo 2,9 odstotna. To je bil tudi najboljši dosežek v Evropi. Sloveniji se to ni zgodilo že več let. Čestitke in veselje so na mestu, podatke pa je potrebno analizirati. Kateri je tisti sektor, ki najbolj prispeva k rasti? Ugibati odgovor na to vprašanje res ni težko. Slovenija je izvozna država, tako da tudi tokrat levji delež zaslug gre na izvoznike. Ta sektor gospodarstva je, če se za trenutek vrnemo na “zasluge politike”, povsem neodvisen od vladnih odločitev. Odločilna dejavnika sta tukaj podjetniški duh firm in razmere na tujih trgih. Rast Nemčije in Avstrije, dveh od treh pomembnejših trgov, kamor izvaža Slovenija, je prvi razlog za rast slovenskega izvoza. Ta se je v drugem četrtletju letos glede na isto obdobje lani povečal za 5,2 odstotka. Hkrati je ob tem za Slovenijo tudi zelo skrb vzbujajoč podatek, ki je ravno v prejšnjih tednih prišel iz Nemčije: nemško gospodarstvo se je v drugem četrtletju skrčilo za 0,2 odstotka, kar najbrž napoveduje, da bo Berlin v naslednjih mesecih nekoliko skrčil uvoz. In to bi Slovenija lahko občutila.

Zadnji podatki prinašajo sicer še eno razveseljivo novico. Že tretje četrtletje zapored je bilo mogoče zabeležiti rast domače porabe: to pomeni, da se ne premika samo gospodarstvo, ki ga Slovenci proizvedejo s prodajo v tujino, ampak da se je zagnal tudi notranji tok gospodarstva: ljudje (in podjetja) so začeli trositi več, kar ustvarja večji denarni tok. To pa prinaša korist vsem gospodarskim sektorjem. Tudi ta podatek pa moramo gledati z zadostno mero racionalnosti: po Evropi (in v Sloveniji) je na pohodu val deflacije – nižanja cen. To je sicer na prvi pogled pozitivna novica, ki pa ima škodljive posledice. Padec cen je namreč simptom nevarne “bolezni”: padca kupne moči. Če cene padajo, pomeni, da po gospodarskih proizvodih ni dovolj povpraševanja, kar nas v naslednjem koraku privede do ugotovitve, da je kupna moč prebivalstva manjša. Hkrati, če je manj povpraševanja, podjetja imajo manjši promet, kar pomeni, da potrebujejo manj delovne sile. Sledi seveda odpuščanje.

No, to so tista vprašanja, na katera bi morala danes misliti politika: Slovenija, ki se v teh tednih prvič lahko nekoliko nasmehne ob pogledu na statistične podatke, mora razmisliti, kako obdržati to ravnotežje. In modrost politike in politikov se lahko izkaže prav pri tem vprašanju: se jim bo uspelo ravnati tako, da ne bodo kot sloni v trgovini s porcelanom?

Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


42 KOMENTARJI

  1. Premierka postaja evropska komisarka
    Odhajajoča premierka Alenka Bratušek očitno postaja evropska komisarka. Delim mnenje, da je prihodnji predsednik Evropske komisije J. C. Juncker, predstavnik desne ljudske evropske politične provenience, izmed treh kandidatov, ki mu jih je predlagala slovenska oblast , -oblast v odhajanju, kot tudi novi premier-, izbral ravno premierko, ker je ocenil, da je najmanj »leva oziroma dovolj desna, liberalna« in bo z njim kompatibilna, bolj kot sta to preostala kandidata; premeteni politik in minister K. Erjavec iz DESUSa in uglajena evropska poslanka T. Fajon, iz tradicionalno leve SD.
    Ne nazadnje je tudi pomembno dejstvo, da sta bili v času vlade A. Bratušek doseženi 2,9-odstotna gospodarska rast glede na primerljivo obdobje preteklega leta ter 2,5-odstotna medletna rast. Pred Bratuškovo je le še preizkušnja v evropskem parlamentu. Tam pa jo čakajo tudi slovenski poslanci, tudi njena domača politična konkurenca. Kaj bodo ubrali, evropsko ali slovensko politično kulturo? Kaj bo prevladalo, medijska gonja politične konkurence ali le trezna presoja in priznanje Junckerjeve svobodne izbire sodelavcev v Evropski komisiji.
    Politična konkurenca Slovenije bo na političnem evropskem odru, predstava bo lahko usodna!
    Dr. Peter Novak, slovenski poznavalec področja energetike je včeraj v “Odmevih” slovenske medije, politiko in evropske poslance pozval, naj vendar sprejmejo veliko Junckerjevo ponudbo in zaupanje Sloveniji, da bo lahko njegova izbrana komisarka Alenka Bratušek postala evropska komisarka za energetiko, saj je to eno najpomembnejših področij delovanja komisije, pri čemer ima Slovenija lahko samo velike koristi.

    • To bi bilo res lepo, na videz celo odlično, ampak kako naj vemo, v čigavem interesu bo delala gospa, ki nas je tako globoko zadolžila?

      • Zaupajmo njenemu bodočemu šefu, predsedniku Evropske komisije Junckerju iz ELS!?
        Ali sta bila preostala kandidata, Erjavec, DESUS, Fajonova, SD, in njihova politika, ki je stara in odgovorna za desetletja,tudi za zadolževanje RS, res boljša izbira iz ponudbe Slovenije g. Junckerju?

          • Dr. Peter Novak, slovenski poznavalec področja energetike, je včeraj v “Odmevih” pozval slovenske medije, politiko in evropske poslance, naj vendar sprejmejo veliko Junckerjevo ponudbo in zaupanje Sloveniji, da bo lahko njegova izbrana komisarka Alenka Bratušek postala evropska komisarka za energetiko, saj je to eno najpomembnejših področij delovanja komisije, pri čemer ima Slovenija lahko samo velike koristi.
            Zaupajmo bodočemu šefu komisarke Alenke Bratušek in njegovi izbiri, to je, zaupajmo predsedniku Evropske komisije Junckerju, iz ELS, Evropske ljudske stranke!?
            Ali sta bila preostala kandidata, Erjavec, DESUS, Fajonova, SD, in njihova politika, ki je stara in odgovorna za desetletja oblasti, tudi za zadolževanje RS, res boljša izbira iz ponudbe Slovenije g. Junckerju?

        • Se strinjam, da ima Alenka precej več šarma kot preostala bledolična ponudba. Prigoda Junker-Bratušek me celo precej zabava. Ni slabo, če je političarka odločna, ni pa dobro, če je brez pomislekov. Mogoče pa ni slabo: ker je precej markantna osebnost, se bo vsaj videlo, kaj počne, medtem ko bi se drugi bledoličneži že kako poskrili.

    • Uf, energetika. Težka mafija. Mi tukaj lahko marsikaj pleteničimo, ampak Bratuškova je najbrž samo igralec v precej večji igri.

  2. Mene bi zanimal vpliv 10 miliard kreditov na BDP. Ne vidim odkod takšna rast, medtem ko nismo zaposlili nikogar. Še povečala se je brezposelnost. Rast ja, ampak rast je prišla iz porabljenih kreditov.

  3. Slovenci krepimo suverenost
    Slovenija že leta povečuje zadolženost, dolg na prebivalca raste. Obeti so, da se bomo še zadolžili, saj potrebujmo učinkovito socialno državo in sodobne javne storitve. Potrebe so velike in to so naše pravice. Slovenija pa že leta nazaduje po kriterijih globalne konkurenčnosti. To nam zopet sporoča Svetovni gospodarski forum iz švicarskega Davosa. Samo lani smo zdrknili za osem mest. Prehiteli so nas Črna gora, Gruzija in Vietnam.
    »Slovenija gre v maloro,« je to komentiral Rus, direktor mednarodne revizijske družbe Delloit.
    Rast BDP je dobrodošla, a nekonkurenčnost bo lahko usodna! Ljudstvo pa očitno voli iluzije socializma, konec pa poznamo, če poklicani in sposobni nič ali premalo store, pa čeprav je potrebno po znanje v tujino, saj tam so izkušnje in tudi naši ljudje.
    Ga je kdo slišal? Se je že kdo streznil? Ljudstvo ali aktualna oblast? Slišati ni še nič na to temo!
    Nam je važna predvsem suverenost, nas učijo! Ali jo res krepimo? Kam drvimo? Kdo je pri krmilu?

    • Slovenci krepimo suverenost
      Slovenija že leta povečuje zadolženost, dolg na prebivalca raste. Obeti so, da se bomo še zadolžili, saj potrebujmo učinkovito socialno državo in sodobne javne storitve. Potrebe so velike in to so naše pravice. Slovenija pa že leta nazaduje po kriterijih globalne konkurenčnosti. To nam zopet sporoča Svetovni gospodarski forum iz švicarskega Davosa. Samo lani smo zdrknili za osem mest. Prehiteli so nas Črna gora, Gruzija in Vietnam.
      »Slovenija gre v maloro,« je to komentiral Rus, direktor mednarodne revizijske družbe Delloit.
      Ga je kdo slišal? Se je že kdo streznil? Ljudstvo ali aktualna oblast? Slišati ni še nič na to temo!
      Rast BDP je dobrodošla, a nekonkurenčnost bo lahko usodna! Ljudstvo pa očitno voli iluzije socializma, konec pa poznamo, če poklicani in sposobni nič ali premalo store, pa čeprav je potrebno po znanje v tujino, saj tam so izkušnje in tudi naši ljudje.
      Nam je važna predvsem suverenost, nas učijo! Ali jo res krepimo? Kam drvimo? Kdo je pri krmilu?

  4. »Če bi združili ves denar, ki ga namenjajo posamezne države EU, in dodali še sredstva iz programa Obzorje 2020, bi bile vsote, ki jih Evropa usmerja v znanost, primerljive z ameriškimi in japonskimi sredstvi.
    Če bi združili vsa sredstva, bi lahko evropska znanost postala bolj konkurenčna ameriški in japonski. Na poti do tega cilja pa je treba odgovoriti na več vprašanj.
    Pri tem se odpirajo logična vprašanja: ali znamo opredeliti, v čem smo dobri?
    Po čem naj bo Slovenija znana v EU in v svetu?
    Za tako odločitev potrebujemo strokovni in tudi politični konsenz.
    V svetu vlade za takšna mnenja prosijo svoje nacionalne akademije.
    Kako pa je pri nas?
    Ravno nasprotno, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Inženirska akademija Slovenije sta večkrat ponudili svoje sodelovanje.
    Pobuda je naletela na gluha ušesa.
    Škoda!
    Srčno upam, da bo nova vlada razmišljala drugače.«
    Dr. Igor Emri, član znanstvenega sveta v bruseljskem združenju Science Europe; Delo, 11.09.2014.
    Kako je in bo pa pri nas?

  5. Tudi meni je prišlo na misel, da bi bilo pametno pustiti Bratuškovo in njenega kavalirja Junckerja na miru zaradi izredno pomembne funkcije, ki naj bi jo dobila – mesto podpredsednika in resor za energetiko ter s tem nadrejenost večim komisarjem (Novak jih je omenil celo 9). To je za Slovenijo dobro in čast, kar nima smisla zaradi principov zavračati. Kaj pa je doslej v 10 letih napravil dosedanji naš komisar, razen, da je zase nabiral denar. In kateri boljši komisar od mojškre bi bil poslan v Bruselj, prav gotovo “naš” človek socilalistične kontinuitete. Jih je pač vse “nadmudrila”, v tem je dobra, mogoče bo še evropsko birokracijo in Junckerja, saj se tudi tam samo pehajo za denarjem in ne naredijo dosti pametnega. Kar se pa tiče samoimenovanja in samopromocije se pa to vedno in povsod dogaja, mogoče le bolj zakrito. Nikoli nisem verjel ljudem, ki so ob dobri službi ali funkciji govorili, da so jih drugi predlagali ali drugi izvolili, ker so tako dobri. Vsi, ki pridejo naprej, so brezobzirni grebatorji, ki se na tak ali drugačen način naprej rinejo, pa magari če gre za za profesorje, predstojnike ali predsednika SAZU, ka šele za noro plačane funkcije. Mogoče je še lepše, če se dogaja vsem na očeh, kot pa pritlehno in zahrbtno.

  6. Alenka Bratušek je glede na njeno zgodovino v državni upravi specialistka za izkoriščanje ozkih grl (Nemci to imenujejo Engpasskoncentierte Strategie). Kot diplomantka v tekstilni stroki se je zaposlila kot direktorica v slovenskem proračunu (na tem mestu bi moral biti izkušen finančni strokovnjak). Potem je preskočila k Jankoviču, ki je luzer in se na podlagi njegovega imena zavihtela najprej v Državni zbor, potem premagala Janšo (ni pomembno kako, Slovenija je rabila predsednika ali predsednico vlade) in postala to kar je Slovenija rabila. Slovenija je rabila denar (pozabite čas), Alenka ga je “zrihtala”, ko se ji je Jankovič maščeval za nezvestobo, mu je dopustila, da je uničil svojo stranko in se sama s svojim zavezništvom ponovno uvrstila v Državni zbor, kar Jankoviču ni uspelo, ko je v Bruslju ugotovila, kakšno ozko grlo ima Juncker (da za komisarja rabi žensko, liberalko, članico ALDE in predsednico vlade), se mu je ponudila kot rešitev, saj edina iz Slovenije izpolnjuje vse tri pogoje. Prepričan sem, da smo zaradi tega šli na predčasne volitve. Ne strinjam se z njenimi postopki, kako je prišla do vsega tega, vendar Slovenija bi jo morala pri tem podpreti, tako Cerar kot opozicija. Kaj bo delala v Bruslju? To kar je počel dr. Potočnik. Nič! In za ta “nič” bo dobivala neverjetno visoko plačo. Zasedala bo enega izmed najbolj uglednih položajev. Povozila pa je celotno slovensko politiko. To je njena kvaliteta, ki Slovencem ni všeč!

  7. Ali ni Alenka Bratušek začela svoj vzpon v uradniški in politični karieri na povabilo oz. za časa vladanja dr. Bajuka in Janeza Janše? Kakšno je bila tedaj ocena njenega dela, ki ga je nadaljevala?

  8. Da se ne pozabi, kdo vse je povozil ekonomsko in pravno etiko!
    Poslanec Jože Tanko o medijih in tajkunih!?

    V dnevniku Finance preberem o intervjuju ribniškega poslanca gospoda Jožeta Tanka, ki ga je dal tedniku Demokracija. Tanko pravi: »Tajkuni obvladujejo večino tiskanih medijev.«
    Po Tankovem mnenju je novinarska peticija razgalila medijsko dvoličnost v slovenskem prostoru.
    Najvplivnejši ribniški in slovenski poslanec, večletni občinski svetnik in župan iz vrst SDS, Jože Tanko, pa je ravno prvi napisani član Programskega sveta občinskega REŠETA!? Tudi našega ribniškega poslanca in bivšega ministra mag Janeza Drobniča in NSi to nič ne moti!? Kdo vse obvladuje medije? Kdo koga razgalja dvoličnosti?
    Demokracija ni samo za ene, predvsem pa ne mediji!
    Jože Tanko o tajkunih!
    Zanimivo! V MAG-u, 21. novembra 2007 preberem: « Jože Tanko, vodja največje poslanske skupine SDS, je prepričan, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov. »Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah enakopravno obravnava vse možne akterje prevzema, tudi menedžerje. Praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije.«
    Jože Tanko torej meni, vse je O.K.!?
    Zanimivo!? Danes, 6. decembra 2007, pa v Financah berem: »Tanko je govoril tudi o boju proti tajkunom«. Ob vprašanju, na kakšen način se bo vlada podala v boj proti tajkunom, je spomnil, da imamo v Sloveniji zakonodajo za področje lastninskih sprememb, ki pa ni zadostna. Njene pomanjkljivosti po njegovih besedah omogočajo prikrito lastninsko preoblikovanje in nastajanje kartelov. “Treba je izboljšati vlogo bančnega sistema in nadzornih institucij. Preprečiti je treba monopole in preverjati trg vrednostnih papirjev. Treba je izboljšati nadzorni sistem nad postopki zadnje faze privatizacije,” je opozoril Tanko.
    Preobrat, kot »salto mortale! Naš poslanec Jože Tanko končno le odkriva, da vse le ni O.K.!? Sodim, da poslanec Tanko ne razume teh problemov? Domnevam, da tudi premier Janša ne?! Bog nam pomagaj za vnaprej!?

    Franc Mihič, univ.dipl.inž., Ribnica

    Opomba: 12.12.2007 je DNEVNIK objavil le del o medijih. Na portalu RTV SLO pa je celotna objava:

    http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=forum&op=viewtopic&topic_id=27718&forum=4&post_id=1128045

    To so še vedno odprta vprašanja!

  9. ==========
    … je bilo mogoče zabeležiti rast domače porabe: … se je zagnal tudi notranji tok gospodarstva: ljudje (in podjetja) so začeli trositi več, … To pa prinaša korist vsem gospodarskim sektorjem. …

    … je na pohodu val deflacije – nižanja cen. … novica, ki pa ima škodljive posledice. Padec cen je namreč simptom …nevarne “bolezni”: padca kupne moči. Če cene padajo, pomeni, da po gospodarskih proizvodih ni dovolj povpraševanja, … je kupna moč prebivalstva manjša. … manj povpraševanja, podjetja imajo manjši promet,…
    ===========

    Ta novinar je pravi “genijalec”. Izumil je ekonomski perpetum mobile. Če ga povzamem:

    Dvigne se domača poraba, ker so ljudje začeli več trošiti, zato se dvigne gospodarska rast.

    Ljudje trošijo več zaradi padca cen, padec cen je zaradi manjšega povpraševanja po gospodarskih izdelkih in manjše kupne moči potrošnikov zato imajo podjetja manjši promet.

    Torej:

    #1 Ker je kupna moč manjša ljudje več trošijo. 😉

    #2 Ljudje več trošijo, ker so cene nižje

    #3 Cene so nižje ker je manj povpraševanja po izdelkih

    #4 Ker je manj povpraševanja po izdelkih imajo podjetja manjši promet

    #5 Je manjši promet podjetij, ker je manjša kupna moč potrošnikov.

    • Riki, Zdravko, pri teh rečeh ne zadošča zdrava kmečka pamet. Res so vse povezave linearne in tako preproste, kot jih opisujeta. A jih je veliko. Matematično je zadeva sistem linearnih enačb. Sisteme linearnih enačb računalniki rešujejo za malo malico. Niti najbolj brihtni kmetje pa niso sposobni v glavi imeti vse vzročno-posledične povezave in pravilno napovedati učinke ekonomskih politik.

      • “Sisteme linearnih enačb računalniki rešujejo za malo malico.”
        To je res, ampak vprašanje je, kdo sestavi linearno enačbo, ki jo potem računalniki rešujejo.
        Se mi zdi, da smo ljudje sposobni “podreti sistem” še tako precizne linearne enačbe.

      • To je pa znanost. Ekonometri tekmujejo, kdo bo natančneje zapisal enačbe in dobil boljše napovedi. Kaj je bolje pustiti na kupu (agregirati), kaj pa bolje razčleniti…

  10. Tudi če imajo tule zapisani komentarji, nekoliko presenetljivi pravzaprav, v prid podpori AB za njeno podpredsedniško mesto Evropske komisije v sebi vsaj zrno soli, so moji moralni zadržki do brezskrupuloznega ( tudi protipravnega, očitno) povzpetništva Bratuškove in njenega pribočnika Moderndorferja tolikšni, da verjetno nikoli ne bi mogel dvignit roke v njun prid.

    To je res zanimivo in meni enigma, kako ta tekstilka uspe v življenju tako prepričat pomembne glave. Kako je samo Junckerja prepričala, da je ona posebej primerna za vodenje in usklajevanje evropske energetske politike? Popolnoma izven področja razumnega se mi to zdi… Ob dodatnem vedenju, da AB nima podpore ne v slovenski javnosti, ne politiki, da se sili naprej protipravno in v konfliktu interesa in da Juncker kot pravi JJ res zabija nož v hrbet svojim političnim zaveznikom, istomišljenikom v SLO. Čudno.

    Čudno tudi, da je tekstilka z evidentno spornim magisterijem prepričala mentorja Veljka Rusa. In potem finančnega ministra Andreja Bajuka, čeprav je vedel, da politično sodi v drug blok. ( Podobnost z Junckerjem.)

    Kakšno hudičevo moč ima ta ženska v sebi, posebno do pomembnih glav v zrelih letih? 🙂

    p.s. Podpora Petra Novaka mi ni nobena referenca. Ta človek je eden glavnih krivcev, da imamo TEŠ6. ( Me zanima, če je kaj dobil za podporo temu monstruoznemu projektu.)

    • Tudi izbira predsednika Evropske komisije Juckerja iz ElS, evropske desnice, še ni prava referenca in je torej zgrešena? Ostal kandidata Slovenije sta boljša izbira za EU in Slovenijo? A res? Menim, da ne!

      • Ali ni Alenka Bratušek začela svoj vzpon v uradniški in politični karieri na povabilo oz. za časa vladanja dr. Bajuka in Janeza Janše? Kakšno je bila tedaj ocena njenega dela, ki je ga potem le še nadaljevala?
        A da je dr. Novak bolj zaslužen TE6, ki se bo očitno dokončal, kot minister mag. Andrej Vizjak in ostal politika?

        • Gospod Mihič Alenka Bratušek je svojo kariero začela kot diplomirana šivilija na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga je takrat vodil Tone Rop, na ministrstvo za finance pa jo je pripeljal bodoči minister gospod Mramor.

          • “Bratuškova je bila dolga leta prvi človek državnega proračuna in kot taka najodgovornejša za razmere v državnih financah. Junija 2006 se je povzpela na položaj generalne direktorice direktorata za proračun, kjer je bila naslednjih pet let vse do začetka leta 2012. Bratuškova je kot šefinja državnega proračuna kariero na ministrstvu za finance naredila pod dvema ministroma, zdaj že pokojnim Andrejem Bajukom (2006-2008) in Francem Križaničem (2009-2011). Bratuškova je torej stara znanka z vrha slovenskih državnih financ, ki je med vodenjem državnega proračuna zamenjala kar tri stranke – LDS, Zares in PS.”
            Tako pišejo FINANCE in Wikipedia.

      • Za energetiko bi bila nedvomno boljši in vsepogledno bolj kvalificiran kandidat ( strokovnost, znanje jezikov, osebnostna integriteta) Romana Jordan Cizelj. 😉

      • To samo ti nabijaš Bratuškova ali Karel/Fajonka! In še to: Juncker ni izbral nič! Ker on ne izbira. Še nikoli noben ni izbiral, ampak članice EU pošiljajo svoje ljudi. Cela EU tako funkcionira.
        Kar se je tu zgodilo, je povzpetniška zmaga Batuškove in zdaj bi se cela Slovenija prodala, ker je dobila mesto podpredsednice.
        Lepo vas je Juncker vse razgalil.

  11. Ne pozabite, da mora AB še na »izpit«, če ga bo prestala, je to znak, da je to po volji Božje previdnosti, ki jo je izbrala za svoje orodje, pa naj počne kar koli. Osebno mislim, da gre to za dobro, ne samo Sloveniji, tamveč za vse človeštvo. Tudi Savel je preganjal Cerkev, pa ga je Bog spremenil v sv. Pavla in mu je bil izvrstno orodje!

  12. G.IF, prav gotovo bi bila ga. Jordan Cizelj bolj primerna, kolikor vem je dr. fizike, bila je EU poslanka, ima os. integriteto, znanje jezikov itd., ker pa ni “naša” nikakor ne pride v poštev, čeprav prihaja iz EPP, ki je zmagala na Eu in slovenskih volitvah. Tudi Trstenjakova nima kaj iskati na naši pravni fakulteti, kjer so taki superstrokovnjaki kot Bavcon, Ribičič’ Ude, Pirnat, gre lahko ona samo na Dunaj. Zato je je čisto vseeno kateri levak gre v Bruselj, ni pa vseeno, če si Slovenija zaserje edino dobro pozicijo’ ki se je po čudèžu odprla po toliko polomijah.

  13. Intrig in mešetarjenja okoli zasedbe delavnih mest ni ne konca ne kraja?Ampak sintagma okoli AB komisarke pa kraljuje.Odzivi na refleksije nam zastavljajo kup vprašanj?Juncker pri samoprelaganih kandidatih resnično ni imel izbire !Še slabša izbira bi bil Erjavec z dediščino afer.AB je karierno sila uspešno spretna.Enigma pa ostaja energetika,na katerem področju naj bi delovala?EU oziroma Bruselj ni samo Juncker!?

    • @Leonardo .Enigma pa ostaja energetika
      =========
      V tem ima AB prednost. Ker porabna sila (energetika), je ključni vzrok sedanjih stisk in je nosilka prelomnice časov, tako, kakor je bila Mikolja Kopernika v 15 stoletju prelomnica za zvezdoslovje, sonce kot središče in ne zemlja.Ker vsa vzgoja »učenje« je nekaka zasvojenost v predmetu. To se jasno vidiv vseh deželh, posebno v Sloveniji, kar lahko berete v pripombah »komentarjih«. To se vidi tudi še bolj v strokah. Premog, olje in zemeljski plin, se nebi smeli več uporabljti, edina sila, ki je dejansko vir vseh »porabnih sil«, je PRIRODNA SILA, ki je bila in je edina vzdržljiva sila. To pa »učeni strokovnjaki zelo težko prenesejo. Tako, da je veliko bolje, da je na stolčku vajenec, ki se zna hitro prilagodit in ne strokovnjak, ki mu je to v veliko muko.

  14. Tudi sam sem mnenja, da ima Bratuškova kar nekaj sposobnosti, sicer ne bi bila sprejemljiva za Juckerja.

    Mogoče pa bi zdaj delovala bolj evropsko?

    Prej pa je delovala protievropsko zaradi stricev iz ozadja?

  15. Zanimivo je, da se pri nas ne podpirajo Bratuškove tudi tisti, ki sicer spodbujajo žensko uveljavitev v družbi.

  16. Svitase,pomembno je,da nekaj napišeš,četudi neumnosti !
    In še nekaj je mojstrov,ki jim je “bistra in prelestna”kranjica zameglila um in
    jih močno oddaljila od realnosti!Ženska,ki ji je edina izkušnja in stik z energetiko,
    neustvljiva mržnja in neskončno blatenje zapornika in vožnja z električnim avtomobilom
    po dvorišču poklicne šole v družbi osebe,ki se na vse pretege trudi stlačiti večji
    krog v manjšega,bo sedaj odločala in vodila EU komisariat za energetiko!Ni vsako teslo
    Tesla!

  17. Sramota za Slovenijo in Evropo, da bo ta nesposobna -plagiatorka, k sreči še kandidatka za Komisarko.
    Jo je sama laž in prevara, vse kar je negativno v Sloveniji je kriv za to Lažnivo babo-Plagiatorko gospod Janez Janša. Tako je pokvarjena, da se že razpada, polna nadutosti in primitivnosti, skorumpirana ženska in tako se je tudi privlkela v Brusel. Nezna nobenega tujega jezika razen Sebsko-Hrvatski, ostalo je zanjo “plonk listek”, s čim je Junckerju postregla si lahko samo mislimo, jo pa poznamo, da rada hodi brez spodnic, kot je to naredila Srbskemu Predsedniku v Beogradu, da je revež moral gledati ustran od sramote.
    To so dejstva te lažnive Alenke Bratušek, ki jo je sama ena LAŽ IN KORUPCIJA.
    Na Evropske volitve negrem nikoli več, če bo ta primitivna oseba izvoljena, ker je to NAJVEČJA SRAMOTA ZA EVROPO IN BRUSEL.
    Ah kaj ni ta AB govorila za Brusel, da so KRAVATSKI LOPOVI, JA CELO UPILA JE V STOŽICAH, SRAMOTAAA TISOČLETJA.

Comments are closed.