Slomedia.it: Slovenija iz zamejske perspektive

2

Slovenska poslanca na Dunaju in v Trstu dr. Angelika Mlinar in Igor Gabrovec sta bila gosta okrogle mize Akademskega foruma, ki jo je v sredo, 5. februarja 2014, pripravila Fakulteta za državne in evropske študije na Brdu pri Kranju. Spregovorila sta o tem, kako se Slovenija, slovenstvo, manjšinska problematika in Evropa vidijo iz zamejske perspektive.

Dr. Angelika Mlinar je poslanka v avstrijskem državnem zboru na Dunaju, Igor Gabrovec pa deželni poslanec in podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine v Trstu. Oba sta pripadnika slovenske manjšine, a v parlamenta se nista uvrstila preko zagotovljenih poslanskih sedežev za manjšine, kot jih pozna Slovenija, ampak na rednih volitvah. V pogovoru z moderatorjem, mag. Dejanom Valentinčičem, asistentom za ustavno pravo in človekove pravice, sta spregovorila o njunem poslanskem delu. Kljub temu, da nastopata kot člana političnih strank, se posebej trudita za izboljšanje položaja slovenske manjšine.

Oba sogovornika sta se strinjala, da je za vsako manjšino matična država zelo pomembna. Nista skrivala, da z odnosom Slovenije do zamejstva nista zadovoljna. Gabrovec je spomnil, da je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel nedavno Slovence v Čedadu nagovorila skorajda izključno v italijanščini. Boris Pahor je ob ogledu posnetka dejal, da če bi bil na tej prireditvi prisoten, bi protestno vstal in zapustil dvorano. Sam Gabrovec pa je bil poklican na zaslišanje v slovenski državni zbor o tem kako takšno dejanje ocenjuje, zaradi česar se ni počutil najbolje. Poudaril je, da sam v deželnem svetu vedno govori v slovenščini, saj se mu to zdi zelo pomembno. Mlinarjeva odkrito priznava, da je slovenski politiki ne marajo. Pravi, da ko je bila podjetnica, ki se je ukvarjala s peko keksov so jo zelo dobro sprejemali, ko pa je leta 2009 postala generalna tajnica NSKS se je situacija spremenila. Poleg pritiskov iz Celovca in Dunaja se je morala boriti tudi proti Ljubljani, ki do manjšinske problematike ni kazala nobenega občutka. Spomnila je, da je bila takrat deležna zelo hudega šikaniranja. Zato jo je presenetilo, da je ob izvolitvi za poslanko prejela tako veliko čestitk iz Slovenije. A med njimi ni bilo čestitk ministrice in državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu. Do sedaj je tudi nihče od slovenskih politikov še ni povabil na kakšen vsebinski pogovor.

O vprašanju o pomanjkanju narodnega čuta in ponosa Mlinarjeva pravi, da manjka strategija, ki bi jo tudi poskušali realizirati. „Saj se na poti stvari spremenijo, a pomembna je tista velika slika.“ Dodala je še: „Intelektualci so se umaknili iz politike, ker so ugotovili, da lažje in enostavneje pridejo do finančnih možnosti in vpliva, ki ga ima tudi ima privatni sektor.“ Pristavila je: „Lahko pljuvamo po politikih, nekaj pa je, da sam prevzameš odgovornost in se izpostaviš. Treba je nekaj konkretnega narediti.“ Igor Gabrovec je zaključil, da politika ne sme postati posel.

Več lahko preberete na Slomedia.it.


2 KOMENTARJI

  1. Neverjetno, kakšno ignorantsko zapostavljanje do zamejskih Slovencev vodi naša oblast!

    Vendar se ravno v odnosu do manjšin vidi, kakšen odnos ima nekdo do Slovenije, do svoje domovine.

    Kako je to mogoče?

    Kako je mogoče, da se ne izkoristijo pozitivni vzgledi na različnih področjih javnega in zasebnega življenja pri naših zamejskih Slovencih, ko pa je splošno znano, da je vrednostni sitem zamejskih Slovencev na visoki ravni. Zlasti še v naši zibelki, to je Avstrijski Koroški.

    Preko naših zamejskih Slovencev, bi lahko na enostaven in praktičen način uveljavljali učinkovite sisteme, ki nam povzročajo velike težave, ker nimamo dobrih vzgledov.

  2. Tudi Časnik bi lahko vzpostavil reden informacijski tok z zamejskimi Slovenci, za kar bi mu bili bralci hvaležni.

Comments are closed.