Zgolj po naključju sem nad Staro Vrhniko v smeri proti Ulovki odkril ostanke kamnitega ovalnega svetišča, katerega namen mi ni znan. Ohranjen kamniti tempelj leži na neobičajnem prostoru v manjši vrtači. Komu je bil namenjen in komu je služil, mi ni uspelo ugotoviti, lahko pa ugibam. Premer kamnitega ovala je 6 m × 5 m. Postavljen je v smeri sever–jug.
Ovalni tempelj za čaščenje Čateža?
Najprej sem pomislil na bajeslovno bitje, imenovano Čatež. Po izročilu naj bi živelo v gorah in po gozdovih. Drvarjem naj bi prinašalo čisto vodo. Na mestih, kjer se je zadrževalo, naj bi odkrili izvirke s pitno vodo. Bil pa je Čatež tudi nevaren: ko se je razjezil, je nekatere popotnike prestrašil in jih speljal v neznan kraj. Lahko so tu častili Čateža, da jim ne bi nagajal ali kako drugače škodoval. Istovetili so ga tudi z grškim Panom. Bolj verjetno bi bilo, da so na tem prostoru naravoverske svečenice izvajale iniciacijo – obred, saj je svetišče ovalne (jajčne) oblike in se torej nanaša na atribut ženskega božanstva. Prav tako tudi vrtača spominja na žensko globino. Razmišljal sem tudi, ali je bila v bližini svetišča nekdaj votlina, katere vhod je danes zasut in so tukaj častili podzemno božanstvo. Morda pa so žrtvovali semena, živali ali kaj drugega.
Poleg svetišč tudi izvir vode, obdan s skalami
Nedaleč stran od ovalnega svetišča sem odkril na ravnem delu večje vrtače še en dobro ohranjen kamniti krog v premeru 2,40 metra. Do tega svetišča je dostop po stari poti, ki se uporablja še danes. Nasprotno od skritega ovalnega svetišča je tukaj lokacija pregledna in na ravnem prostoru, kamor je lahko prišlo na čaščenje vsaj sto ljudi. Kaj so častili tukaj, je težko ugotoviti, vendar zaradi odprtosti in preglednosti te lokacije mislim, da so častili sonce. To svetišče je mlajše kot ovalno. Dejstvo je, da so ponavadi vsa svetišča – tičnice v bližini gradišč. V tem primeru pa je do najbližjih gradišč oddaljeno pol ure hoda. Vsekakor je na tem prostoru svečenik vodil obred in imel glavno besedo.
Treba je omeniti, da je poleg Stare Vrhnike viden prastari izvir vode, ki je obdan s skalami. Tu v času močnega deževja še vedno priteče voda. Nekoliko više, sto metrov od podskalnega izvira, pa so vidni kamniti ostanki, ki kažejo na to, da je bilo tudi tukaj nekoč prazgodovinsko svetišče. V bližini ostankov svetišča je še en izvir vode, poleg katerega je bil nekoč postavljen menhir, visok 1,55 metra in spodaj širok 30 cm, danes pa leži podrt v gošči v bližini tega izvira.
Nedaleč stran od lokacije ovalnega svetišča poteka komaj vidna stara pot, na kateri sem našel pet predmetov iz različnih obdobij, kar potrjuje dolgotrajno uporabo te stare poti.
Nenavaden v gozdu skriti ovalni tempelj je edinstven na tem slovenskem prostoru in bi moral biti širše obravnavan pri naravovercih (poganih, ajdih) in tudi pri državnih kulturnih institucijah.
