Skrivnostno podzemlje I.

podzemlje»Zlati vlak« spet buri duhove

Samo Bog ve, kaj vse skrivajo morske globine, jame, podzemeljski rovi, jaški in brezna. Ko se na Slovenskem omeni besedno zvezo »zasuti rudniški rov« mnogi pomislijo na leto 1945, na montirane politične procese in povojne poboje ter na tisoče mumificiranih trupel Barbarinega rova. A tovrstni prekopi lahko včasih namesto kosti hranijo tudi predmete visoke vrednosti ali druge za arheologijo zanimive artefakte. Pred letom dni je že bilo nekaj napisano o »zlatem vlaku« in jantarjevi sobani, dveh »nacističnih« zakladih, ki sta se ob koncu 2. svetovne vojne skrivnostno »vdrla v tla«. V zadnjem času na Poljskem spet dviguje prah prva izmed obeh senzacij. Na tem vlaku naj bi pozimi leta 1945, Nemci skrili številne dragocenosti iz tedaj še nemškega mesta Breslau (Vroclav). Šlo naj bi za depozite vroclavskih bank, dragocene predmete tamkajšnjih meščanov in naropan nakit Poljakov ter poljskih Judov. Po nekaterih navedbah so nacisti vanj spravili tudi ruska umetniška dela, še zlasti razne slikarske stvaritve. Lokomotivo z vagoni naj bi po pripovedovanjih očividcev skrili nekje na območju Doljne Šlezije v bližini mesta Wałbrzych, kamor je bila pravzaprav tudi namenjena, a svojega cilja nikdar ni dosegla, za njo pa se je izgubila vsakršna sled. Nacisti, ki so se umikali pred rdečo armado, naj bi jo nekje na sredini poti, domnevno na 65. kilometru, spravili v nizek podzemni rov izkopan prav za ta namen ter vhod v tunel zaminirali. Govori se, da je bil »zlati vlak« v samem bistvu bojni vlak s topom in oklepno zaščito, obenem pa naj bi poleg že omenjenega bogastva hranil tudi orožje, zato so arheološka izkopavanja lahko precej otežena, ker je morebitna najdba nepredvidljiva. Posebno nevarnost bi lahko predstavljale »porcelanske mine«, ki jih je zelo težko izslediti, pa tudi bojni strupi, ki bi ob izkopavanju prizadejali nepredstavljivo škodo bližnji in širši okolici. Odkritje tega zaklada je že več kot pol stoletja tako pomemben cilj arheologov kot tudi raznih pustolovcev, zaklad sam pa je s svojo legendarnostjo v lokalnem okolju že prekosil kralja Matjaža pod Peco. Zgodba se zdi tako privlačna, da jo v svoje namene izrablja lokalna turistična ponudba, pojavilo pa se je celo pivo s tem imenom, čigar moto se glasi: “pivo zavito v skrivnost«. Mnogi iskalci zakladov upajo, da si bodo z njegovim odkritjem prislužili pravcato premoženje, saj najditeljem takšnih objektov pripada kar zajeten kupček denarja, obenem pa bi si z najdbo postavili zavidljiv zgodovinski spomenik. Skrivnosti so vselej privlačne in se bolj kot karkoli drugega globoko vtisnejo v spomin človeštva ter ga navdajajo s tistim ustvarjalnim nemirom, ki postane vir navdiha, tako za nova odkrivanja kot tudi ustvarjanje na področju književnosti, filmske industrije, slikarstva, gledališča in publicistike. Skrivnosti te vrste so nepogrešljiv vir človekove inspiracije in kreativnosti.

Arheološke raziskave in diplomatske bojazni

Pred letom dni sta se pojavila dva avanturista, ki ju je desetletja pogrešani zaklad povsem prevzel in trdita, da sta po opravljenih meritvah prišla na njegovo sled, v zameno za razkritje podrobnosti, pa pričakujeta desetino njegove vrednosti. Po odobritvi geoloških in drugih potrebnih preiskav, so se začela izkopavanja na terenu, ki trenutno še vedno potekajo in naj bi že v nekaj dneh razkrila ali je bila sreča Iskalcema tokrat naklonjena, ali pa bo moral skrivnostni zaklad počakati na boljše čase. Vseh Poljakov pa tovrstni podvigi ravno ne navdušujejo in bi rajši videli, da se trenutne arheološke dejavnosti nemudoma opustijo. Kaj je razlog tolikšne odklonilnosti do tovrstnega raziskovalnega dela? Vsekakor diplomatsko-politične komplikacije z nekaterimi tujimi, po vrhu vsega vplivnimi državami, ki bi z največjim zadovoljstvom pristavile čašo in si izborile svoj delež te »zlate medice«. Že lansko leto je medijski trušč okoli domnevne najdbe v Izraelu podaljšal poletno vročico v jesen. Tako Izraelci, kot tudi ameriški Judje so že izrazili ogromno zanimanje za pričakovano odkritje, saj domnevajo, da bi bile lahko dragocenosti na vlaku, pokradena lastnina njihovih rojakov. V Obljubljeni deželi je novica postala takšna uspešnica, da se zdi kot bi omenjeni zaklad, ki ga pravzaprav še nihče ni zares našel, tamkajšnjim prebivalcem kar že vnaprej pripadal. Za kaj pa naj bi šlo, če ne za naropano judovsko zlato? Ob dejstvu, da imajo tako Judje po svetu kot tudi politični voditelji Izraela gromozansko finančno moč in politični vpliv, je razumljivo, da se njihovim poljskim političnim kolegom od strahu že tresejo hlače. Sline pa se cedijo tudi poljski zahodni sosedi – Nemčiji, saj bi domnevni »zlati vlak« lahko skrival premoženje nekdanjih nemških civilistov in prebivalcev Vroclava. Tudi Rusi si ne morejo privoščiti brezbrižnosti in upajo, da se bodo pokradene umetnine končno spet znašle v rokah nekdanjih lastnikov. Tako celotna zgodba dobiva obrise napete politično-diplomatske kriminalke.

Skrivnostni varuhi zakladov

Zanimivo je, da tiste kraje z magično privlačnostjo, tam na poljskem zahodu v senci gorovja Sudeti, že ves čas spremljajo strah vzbujajoče zgodbe o »čuvajih zakladov«, ki prežijo na vsakogar z malce večjo vnemo za iskanje artefaktov iz zakladnice nacistične zapuščine. Pripovedi omenjajo razne esesovce in lokalne nemške prebivalce, ki so po vojni ostali v bližnji okolici, navkljub spremembi državnih meja in uvedbi komunizma, z namenom zastražiti skrito premoženje nacionalsocialistov. Prav tako so znane tudi govorice o tem, da je k nekaterim iskalcem, ki so opravljali svoja dela na terenu, pristopila skupina oboroženih moških v civilnih oblačilih in iskalce zaklada prisilila, da nemudoma opustijo svoje početje. Tem opozorilom so sledila še druga znamenja kot so npr. poginjen pes, vlomljena vrata hiše pregnanih pustolovcev in podobno, zato obstajajo domneve, da gre pri vsem skupaj za vpletenost tajnih služb. Znane so tudi zgodbe o delovanju rdeče armade na tistem območju, pa tudi o preiskavah izvedenih s strani poljske vojske, vendar o podrobnostih le-teh ostaja bolj malo znanega.

(Se nadaljuje …)