Skrivna vojna papeža Pija XII. proti nacistom in Hitlerju

0
Pij XII.
Pij XII.

Papež Pij XII., ki mu nekateri kritiki očitajo molk ob holokavstu (tudi z nadimkom ‘Hitlerjev papež’), se v novi knjigi pokaže v ključni vlogi pri koordiniranju tajnih vohunskih operacij in poskusov zrušenja Adolfa Hitlerja, poroča Crux.

Mark Riebling, avtor knjige »Church of Spies: The Pope’s Secret War Against Hitler« (Cerkev vohunov. Papeževa skrivna vojna proti Hitlerju) opisuje povezave Pija XII.  z nemškim odporom in tri primere (v letih od 1939 do 1945) poskusov odstranitve Hitlerja. Avtor je mnenja, da je papež z javnim molkom prikrival svojo tajno vojno proti diktatorju. Ob podpori katoliških humanitarnih organizacij se je tako plačevalo tajne kurirje in tajno snemalo njihova srečanja z vodilnimi nacisti. Riebling piše o primerih oboroženih jezuitov, ki so se prikopali do prstih vtisov iz Hitlerjevega domovanja in o varuhu vatikanske kripte, sodelujočem pri zaroti, ki je preprečila nemške vojaške načrte ter pri ponesrečenem atentatu, v katerem je bil Hitler ranjen.

Med ‘zvezdami’ knjige je tudi nemški katolik Joseph Muller, ki je delal tako za ameriško agencijo CIA in Vatikan. Muller je na začetku vojne večkrat obiskal Vatikan in posredoval korespondenco papežu, ki je deloval kot posrednik do zavezniških obveščevalnih služb. Čeprav so Mullerja in druge sodelavce nemškega odpora razkrinkali ter poslali v koncentracijska taborišča, je preživel in z njim je preživelo tudi vedenje o delovanju papeža Pija XII. proti nacistom. Zgodbe papeža in drugih, ki »so tvegali smrt zaradi zarotništva proti Hitlerju,« so po mnenju Rieblinga opomin junaštva, ki so ga nekateri sposobni, ko so ljudje preganjani in usmrčeni zaradi vere.

Kljub vsem dokazom pa po mnenju avtorja knjige ostaja papež še naprej grešni kozel za neaktivnost nekaterih kristjanov ob preganjanju Judov. Ameriški zgodovinar je prepričan, da objektivna analiza dejanj papeža Pija XII. kaže v drugačni luči. Mark Riebling si želi, da bodo vatikanski tajni arhivi kmalu dostopni tudi za raziskovanje dokumentov po letu 1939. Papež Benedikt XVI. je raziskovalcem namreč omogočil dostop do dokumentov do tega leta, dokumenti iz II. svetove vojne pa se še katalogizirajo.