Skriti in odkriti Bog

1
ournewhope.com

Sveto pismo Stare zaveze z nenavadno doslednostjo poroča o tem, da so se teofanije, pri katerih je bil navzoč Mojzes, dogajale v oblaku. Spet in spet beremo, da je Bog Mojzesa poklical iz srede oblaka (2 Mz 24,16), da se je Bog prikazal in govoril Mojzesu v oblačnem stebru (prim. 4 Mz 12,5; Ps 99,7). Da je Bog sestopil na Sinaj v oblaku (2 Mz 34,5; 4 Mz 11,25), da se je Njegovo veličastvo pokazalo v oblaku (2 Mz 16,10). Tega dejstva ne smemo zavestno prezreti, niti zlorabiti v smislu alegorizacije. Navedeni citati z vso jasnostjo kažejo na temeljno resnico, namreč to, da je Bog, ki se je razodel, ostal skrit. Tudi ko se je Božja volja manifestirala v obliki besed, je njegovo bistvo ostalo skrito. V Božjih besedah, s katerimi je bil Mojzesu prvič naznanjen prihajajoči dogodek na Sinaju, je formulirana edinstvena trditev: »’Glej, pridem k tebi v gostem oblaku …’« (2 Mz 19,9). Teofanija na Sinaju se je zgodila v gostem oblaku, Bog se je razodel, prišel je k človeku, a je ostal skrit.

 

Božja ljubezen presega preroštvo

 A vendar starozavezni Bog ne razodeva samega sebe; razodeva samo svojo pot. Judovstvo ne govori o Božjem samo-razodetju, ampak o razodetju njegovega nauka človeku. Sveto pismo odseva Božje razodevanje njegovega odnosa do zgodovine in človeka in ne razodetje njega samega. Tudi njegova volja in njegova modrost se ne kažeta po prerokih v celoti. Preroštvo presega človeško modrost, Božja ljubezen pa presega preroštvo. Ta duhovna hierarhija je izrecno navedena pri rabinih:

»Vprašali so Modrost: Kakšna naj bo kazen za grešnika? In Modrost je odvrnila: Grešnike preganja hudobija (Prg 13,21). Vprašali so preroka: Kaj naj bo kazen za grešnika? In prerok je odgovoril: Duša, ki greši, umre (Ezk 18,4.20). Vprašali so Svetega, naj bo slavljen: Kaj naj bo kazen za grešnika? In odgovoril je: Naj se spokori in spravljen bo.«

Judje so prepričani, da Postava ni nastala, ne kot produkt miselnih spekulacij in ne kot poetična inspiracija, temveč kot razodetje. Čeprav krščanskega ne sprejemajo, priznavajo, da je Bog neskončno bolj vzvišen, kot pa so preroki lahko dojeli, in da je nebeška modrost globlja od tega, kar vsebuje Postava v svoji današnji obliki.

 

Odkriti Bog

Mojzes, kot eden pomembnejših protagonistov starozavezne sage, ne nastopa samo v času pred Jezusom. O Mojzesu namreč beremo tudi v evangelijih, v dogodku o »spremenitvi na gori«. S to bistveno, morda manj očitno razliko, da Mojzes v novozaveznih spisih »prvič« Boga ne gleda v hrbet.

Interpret je pri razumevanju besedil ali zgodovinskega dogodka vselej pogojen z vnaprejšnjimi »sodbami«, ki jih oblikuje zgodovina učinkov njegove kulture. Vsaj kar se tiče metod interpretacij, temeljnih pojmovanj, skupnega duhovnega ozračja tega okolja in strukture njegove miselnosti . Vendar ob tem velja, da vraščenost (v starozavezne interpretacije) ne preprečuje porajanje povsem nove duhovne izkušnje: »Vse Sveto pismo priča, da je nastajalo in raslo kot razlaga oz. kot ponovna razlaga obstoječega gradiva«. Z besedami Jožeta Krašovca: »Nova zaveza je nova in mnogoplastna reinterpretacija Stare zaveze v luči izkušnje o križanem in vstalem Kristusu«.

Krščanska vera (Bog) se potemtakem od stare vere, ki jo je rodila, ne razlikuje ne po eksegetskih metodah in interpretacijah, ne po doktrini o vstajenju, niti po »etični ljubezni«, temveč po svojem spoznanju novega Božjega dejanja ljubezni; po razodetju Njegove ljubezni v Jezusovem življenju, smrti in vstajenju. Posebnost krščanstva (tudi) ni ideja o odrešenju po trpljenju, temveč »dogodek« križanja, tj. dogodek dokončnega Božjega razodetja in razkritja.

 

1 komentar

  1. Se ne razlikuje, je pa krona starozaveznim spisom. Vgovoru na gori pri Mateju, jasno pravi, da ni prišel razvezovat postave, temveč jo je prišel dopolniot.
    Teološki rek pravi: Nova zaveza je v stari skrita, stara paje v novi očita.
    NOVA ZAVEZA JE V STARI Z. SKRITA.
    Mesijanski preroki, najbolj poznan Izaija, gaovorijo o mesijanskih časih in ga v nekaterih tekstih nedvoumno napovedujejo. Zanimivo je, da ga celop napovedujejo znamenja na nebu, posebni astrološki pojavi ob času Jezusovega rojstva, za katera so vedeli celo modri zvezdoslovci iz drugih sodobnih kultur(modri z vzhoda). .
    STARA Z. JE V NOVI OČITA. z izpolnitvijo prerokb v novi zavezi, o katerih nam pišejo Jezusovi življenjepisci in poočevalci o njegovem javnem delovanju dobi stara zaveza svojo dokončno vrednost in legitimnost, jki jo postavlja po verodostojnosti pred vse ostale religiozne tekste vseh verstev širom časa in prostora.

Comments are closed.