Skrb vzbujajoči trendi

29
Foto: Flickr.

Objavljamo komentar o nedeljskem referendumu, ki so nam ga je v objavo posredoval predstavnik Krščanskega foruma SDS.

Referendum o zakonu o izgradnji drugega tira na železniški progi Divača-Koper je ne glede na rezultat pokazal izredno nizko stopnjo demokratične kulture ne samo na strani vlade, pač pa tudi na strani volivcev, ki so referendum, tako kot številne referendume v preteklosti, večinoma ignorirali in bojkotirali, kar je slaba popotnica za slovensko prihodnost. Podobne trende je mogoče opaziti tudi pri volitvah – če je leta 1992 na predsedniških volitvah svoj glas oddalo skoraj 86 odstotkov vseh volilnih upravičencev, je bila volilna udeležba dvajset let kasneje, torej leta 2012, v prvem krogu volitev le 48-odstotna, v drugem krogu pa celo le 41-odstotna.

Tudi če bi bil referendumski kvorum izpolnjen in bi bilo zadoščeno zakonski določbi, da mora zakon zavrniti vsaj petina vseh (!) volilnih upravičencev, ne moremo spregledati dejstva, da se je vlada oz. vladna koalicija skupaj s svojimi botri ter zavezniki posluževala tudi zelo umazanih načinov, s katerimi so hoteli preprečiti zavrnitev zakona. Najprej z zavrnitvijo predloga, da bi bil referendum na isti dan kot prvi krog predsedniških volitev, nato pa tudi s sabotažo pri pošiljanju vabil na referendum, saj je marsikateri volilni upravičenec dobil reklamno brošuro, ki jo je natisnila vlada (z davkoplačevalskim denarjem), vabila pa ne. Prav tako je v odločilnem televizijskem soočenju prišlo do namerno izzvane provokacije. Za vse to nihče ni odgovarjal.

Vendar pa odgovornosti za nastal položaj ne moremo valiti le na vlado, pač pa na volivce, predvsem tiste, ki se niso udeležili referenduma. To je lahko svojevrstno sporočilo vladajočim silam, da lahko z davkoplačevalskim denarjem počnejo, kar hočejo, ne da bi morali za to polagati račune. To pa je tudi dokaz, da zgolj proceduralna demokratična ureditev še ni dokaz, da je naša država resnično demokratična. A demokracijo si bomo morali ljudje predvsem izboriti in ne zgolj čakati, da jo bomo dobili kot darilo s strani tistih, ki so okuženi z mentaliteto totalitarnega sistema.

Referendum pa je tudi pokazal na zastarelost zakonskih določb o volilnem molku, saj je vrhovno sodišče pred letom dni razveljavilo obsodbo v primeru kršenja volilnega molka in s tem postavilo nove standarde razumevanja tega pojma. Prav tako je volilni oz. referendumski molk predvsem relikt prejšnjega sistema, saj ga zahodne demokratične države praktično ne poznajo. Zato pozivamo Državni zbor RS, naj iz volilne zakonodaje te določbe umakne.

29 KOMENTARJI

  1. Na volivce se začnemo izgovarjati, ko nimamo več prave vizije, kako aktivirati volivce.

    To je podobno kot da bi se izgovarjali na medije, namesto, da bi opozorili na nedopustno vmešavanje oblastne ali druge lažne politike, ki zavaja volilno telo.

    Če pogledamo vzroke za padec volilne udeležbe, lahko takoj ugotovimo, da je to povzročila zrežirana Patria, ko volivci niso več verjeli politikom.

    V primeru drugega tira so vzroki bolj zapleteni. Naj jih naštejem nekaj:

    – ljudje so mislili, da glasujejo proti drugemu tiru, ne pa proti različnim variantam drugega tira

    – ljudje so imeli pred seboj le eno utemeljitev glasovanja, ne pa drugo, saj jim ni bila posredovana domov

    – argumentacijska in nastopna prepričljivost je bila še preslaba

    – preveč je vse slonelo na posamezniku in je potem izzvenelo, da je to predvsem njegovo hotenje, ne pa hotenje slovenske skupnosti, ki si prizadeva za rast slovenskega skupnega dobrega….

    Volilno telo je potrebno bolj seznanjati in z njim sodelovati, kako po življenjski logiki spoznaš resnico in krepiš željo, da je uveljaviš v posamično in skupno dobro. To je smisel življenja.

    • Slabo in neenakovredno financiranje druge opcije je tudi pripomoglo k rezultatu. Če bi si iniciativa proti drugemu tiru lahko privoščila poslati letak vsem volilcem, v katerem pojasni glas proti, bi vsekakor pomagalo nagniti tehtnico.

  2. Za zlepljenost medijev z oblastno politiko je predvsem kriva politika. Zato ima več učinka če se obsoja politiko, kito počne in zavaja. Riba smrdi pri glavi.

    Novinarji so le žrtve te zavajajoče politike proti kateri se lahko uspešno borijo le s pomočjo državljanov oziroma volivcev. Sicer se morajo zatekati k samocenzuri.

  3. Čim pa napademo le novinarje, se ti počutijo osebno ogroženi. Potem pa začnejo še bolj prepričljivo zastopati lažna stališča politike.

  4. Še en dokaz več, da na svetu ni nič lažjega, kot nategniti slovenskega volilca. Če se le-tem ne zdi vredno dvigniti riti in iti na volišče, potem je stvar za Slovenijo verjetno zgubljena. Verjetno si kaj boljšega res ne zaslužimo!

  5. Primer iz enega volišča:

    Od vseh vpisanih v volilni imenik je prišlo na volišče 17,3 % ljudi

    Od teh ki so prišli je bilo 42,9% moških in seveda 57,1 % žensk

    Od teh ki so prišli (100%) po starosti:

    Od 18 do 30 let: 8,9%
    od 31 do 45 let: 17,0%
    od 46 do 60 let: 23,0%
    od 61 let navzgor: 51,1%

    Torej, mladih do 30 let ta država ne briga, starejši od 60 let so bili v absolutni večini med volivci.

    Nekateri bi radi volilno pravico prenesli na starejše od 16 let, pa bi bolj kazalo, da bi jo odvzeli mlajšim od 30 let. 😉

  6. Jaz bi ponižno dodal še pomemben domoljubni fakt, in sicer, da so trendi lahko samo “skrb zbujajoči”. Ne vzbujajoči.

    Saj kar gre, ampak v naslovih pa boli.

    Je pa kar pomembno, zlasti v času, ko v večini medijev glede lekture traja in traja “obsedeno stanje”.

    🙂

  7. Brez negovanja občutka za pravičnost in gospodarnost ne bo šlo na boljše.

    Predsednik parlamenta ni dovolil, da bi glasovanje o referendumu bilo na dan volitev predsednika države.

    Nek drug državni organ, mislim da sodišče, ki bi se naj ponašalo z občutkom za pravičnost, pa je kar požegnalo, da je vseeno, če je velikemu delu volivcev onemogočeno spremljanje kampanje, ker je čas letnih dopustov.

    To so pravi vzroki za apatijo volivcev.

    Riba pri glavi smrdi.

    Občutek za pravičnost se mora vselej graditi.

    Že ena velika krivičnost pa ga lahko podere za daljši čas.

  8. Kot že rečeno,Slovenske volilce-predvsem mlade-je strah svobode in odgovornosti-raje izbirajo hlapčevanje v različnih oblikah:najprej tako,da ostajajo v mama hotelih tja do 40-ih in čez…da se tudi nesposobni za študij vpisujejo na preobilico humanističnih in umetniških fakultet oz.akademij ,s tem vlečejo tja v 4o-seta še svoj študentski status ter se prehranjujejo na študentske bone. Za povrh pa še mnogim brezposelnim jemljejo službe kot prekerci-a za to sta predvsem odgovorni nedemokratična politika in po-socialistična ekonomija.Tako se še dolgo ne bodo naučili biti svobodni,kar je voda na mlin predvsem potomcem in dedićem partijcev.Državni zbor ne bo ničesar spremenil,saj imajo taki v njem absolutno večino.

    • baubau – zelo umesten komentar.

      Sicer je med mladimi tudi veliko tehnično in naravoslovno nadarjenih, veliko jih gre v IT-vode, ampak dejansko vpisovanje v družboslovje in takšno iskanje zaslug je problem. Čeprav tu moram navesti, da se zadeve prav pod vtisom krize izjemno izboljšujejo in se je vpis mladih v izobraževalne programe drastično spremenil (zmanjšuje se vpis na gimnazije in kasneje tudi zelo vpis na družboslovje, povečuje pa na poklicne in srednje tehnične šole in na naravoslovne programe in tehniko).

      Mama-hotel pa dejansko je še vedno velik problem. Še posebej je to pri fantih, ker imamo dejansko potem ogromno nesamozavestnih fantov, ki živijo pri svojih mamah. Ali pa špilajo kao samozavest in pomembnost ampak so v resnici v mama-hotelih. s tem se povečuje moč raznih AFŽjevk in skrajno levih ženskih mnenjskih voditeljic, ki jim nek moški glas v družbi ne zmore kontrirat.
      So pa mlade punce tu bistveno bolj samostojne – težava pa je ker takšna dekleta spet v svoje kremplje dobi leva nazorska elita.

      Torej: izobraževalno se zadeve zelo izboljšujejo (dolgoročno je obstoj FDVja in Filofaksa in podobnih zaradi zmanjšanega vpisa nedvomno vprašljiv), mama-hotel in ostale razvade pa ostaja velika težava pri mladih.

  9. Po socialistični miselnosti bo vse uredila država. Zato je glas posameznika nepomemben, da ne rečemo nepotreben.

    Takoj po osamosvojitvi je marsikdo mislil, da so nastopili novi časi, časi demokracije, ko vlada ljudstvo. Toda, ko so stare sile znova prevzele vso oblast v svoje roke, se je pokazalo, da smo še vedno v socializmu. Zato volilna abstinenca.

    Paradoks je, da se lahko kaj spremeni samo s pomočjo volivcev. Vprašanje je, če slovenski volivci sploh hočejo kakšno spremembo. Zdi se, da ne. So pa vsi pripravljeni potožiti, kaj vse ni v redu. A da bi sami kaj storili, je zunaj njihovega miselnega okvira. Pri pasivizaciji volivcev ključno vlogo igrajo skorumpirani mediji.

  10. Odkritosrčnost ali lapsus?
    V Sloveniji imamo “Urad za pranje denarja”. Sam predsednik te države to priznava, kako ne bi, saj je bil o vsem obveščen.

    • Hehe, kako pa bi to delovalo? Na črno zaslužim denar nato izpolnim obrazec, obiščem urad in, ko je moj obrazec obdelan, je denar opran?

  11. No dobro, sedaj ko smo s 30 sekundnimi argumentacijami spravili “pod streho” več milijardno “investicijo”, beri krajo, imamo spet čas, da v dolgotrajnih večurnih, večdnevnih debatah prediskutiramo ali naj študentski boni za prehrano veljajo do 20. ali do 21. ure.

  12. Ljedje često glasujemo oz. volimo. Vsak dan glasujemo npr. v trgovinah. Tako me zanima, koliko ljudi bo gledalo film Rudar v primerjavi s filmom Gremo mi po svoje.

Comments are closed.