Škofjeloška deklaracija ob 70-letnici konca druge svetovne vojne

2
Katakombska lucka
Ilustracija: K. Mirtič (Bara Remec), Katakombska lučka, lesorez.

70 let od konca druge svetovne vojne in časa neposredno po njej, na Slovenskem zaznamovanega z množičnimi izvensodnimi poboji, ko vsem mrtvim še vedno ni priznana pravica do groba in spomina, od predstavnikov države pričakujemo, da se jasno in odločno zavzamejo za:

  • dokončno raziskavo prikritih grobišč, izkop žrtev, njihovo evidentiranje in pokop v skladu s civilizacijskimi normami,
  • vrnitev temeljnega človeškega dostojanstva vsem žrtvam revolucionarnega nasilja s simbolno izjavo Državnega zbora Republike Slovenije kot najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa v Republiki Sloveniji, v duhu opravičila in obžalovanja Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja dne 29. oktobra 2015 na gradu Strmol,
  • osnovanje Slovenskega muzeja spomina in sprave, ki bo v duhu strpnosti in medsebojnega spoštovanja skrbel za ohranjanje narodovega kolektivnega spomina na prestano trpljenje med drugo svetovno vojno in po njej.

V skladu z navedenim župana in občinske svetnike Občine Škofja Loka pozivamo, da zastavijo vso svojo politično, človeško in moralno avtoriteto in se zavzamejo za:

  • ponovno oblikovanje komisije za evidentiranje in ureditev prikritih grobišč, sestavljene iz področnih strokovnjakov,
  • dokončno ureditev prikritih grobišč na območju občine Škofja Loka in pietetno ureditev kostnice na pokopališču Lipica pri Škofji Loki,
  • predstavitev vseh razsežnosti medvojnih in povojnih pobojev na Škofjeloškem in Loškega gradu kot nekdanjega koncentracijskega taborišča v stalni zbirki Loškega muzeja Škofja Loka in Slovenskega muzeja spomina in sprave.

Dajemo pobudo, da se Slovenski muzej spomina in sprave, kot živ spomin in opomin na slovenski pasijon 20. stoletja, umesti v prostore nekdanjega Nunskega samostana v Škofji Loki, mestu Škofjeloškega pasijona, in da se Nunsko cerkev v Škofji Loki razglasi za cerkev sprave.

Sprejeto z aklamacijo na pogovornem večeru Povojni poboji na Škofjeloškem 70 let kasneje, v Stari Loki, 9. decembra 2015.

………………

OPOMBA. Dne 24. 12. 2015 je bila v tiskani obliki poslana na preko 160 naslovov; tako so jo v ponedeljek, 28. 12. prejeli:

–         predsednik RS Borut Pahor

–         predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez

–         predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar

–         predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar

–         poimensko vsi poslanci Državnega zbora RS

–         minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek

–         predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman

–         ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak

–         ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar

–         v. d. direktorice Direktorata za kulturno dediščino Jana Mlakar

–         veleposlanik Združenih držav Amerike Brent R. Hartley

–         apostolski nuncij nadškof msgr. Juliusz Janusz

–         ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore

–         ravnatelj nadškofijske gospodarske uprave msgr. Peter Zakrajšek

–         župan Občine Škofja Loka mag. Miha Ješe

–         poimensko vsi svetniki Občinskega sveta Občine Škofja Loka

–         direktorica Loškega muzeja Škofja Loka Saša Nabergoj

–         predsednica sveta zavoda Loški muzej Škofja Loka Lidija Goljat Prelogar

–         dekan Dekanije Škofja Loka mag. Simon Fortuna in ostali duhovniki Dekanije Škofja Loka

–         predstojnik Kapucinskega samostana Škofja Loka br. Jože Smukavec OFMCap

–         provincialna predstojnica Slovenske province Uršulink Rimske unije s. Zorica Blagotinšek

–         predstojnica Uršulinskega samostana Sv. Duh s. Marjeta Pija Cevc OSU

–         predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik

–         pobudnik za ustanovitev območne organizacije Nove Slovenske zaveze Jože Peter Kranjc

–         predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek

–         predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka Jure Žakelj

–         direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver

–         varuhinja človekovih pravic RS Vlasta Nussdorfer

–         Amnesty International Slovenije

2 KOMENTARJI

  1. Civilna pobuda, Teharje, muzej genocida in katarze opozarja na veličasten, duhovno podkrepljen in že 10. let nedokončan spomenik, ki je bil zamišljen kot kraj opomina: NIKOLI VEČ KAJ TAKEGA. Tu je bilo partizansko koncentracijsko taborišče za vrnjene domobrance. Tu so jih mučili in odvažali na morišča v okolico.
    To je primeren kraj za empatično doživetje boljševističnega zla. Od vsega začetka je bilo zamišljeno tu tudi pokopališče ali prostor spomina na umrle.
    Glejte monografijo: Park spomina Teharje, p. Edvard Kovač.

Comments are closed.