S podporo škofa Rožmana številni Judje preživeli vojno

18
847
Ob koncu vojne maja 1945 je tudi škof Rožman postal begunec

Škof dr. Gregorij Rožman (1883–1959) se je na mestu ljubljanskega ordinarija znašel v času druge svetovne vojne. Nič koliko črnila je že bilo prelitega za dokazovanje njegovega domnevno zmotnega ravnanja v razmerah italijanske in nemške okupacije ter komunistične revolucije na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Postal je tako rekoč dežurni krivec, ki naj slovenske katoličane »na veke« postavlja v položaj manjvrednih državljanov in dežurnih krivcev za razmah revolucionarnega terorja.

Žal so se bolj poredko slišale besede, ki bi škofa Rožmana prikazovale v luči neutrudnega posredovalca za pomoči potrebne. Pa najsi je šlo za begunce, izseljence, zapornike, taboriščnike, komuniste in Jude. Tisti zapisi posameznikov, ki so si o tem »drznili« pisati (dr. Tamara Griesser Pečar, dr. France Martin Dolinar, Jakob Kolarič) pa so v javnosti vse prevečkrat ostajali brez odmevov. Ne nazadnje je tudi škof Rožman osebno občutil nestrpnost nemškega nacionalizma po prvi svetovni vojni, zato se je umaknil iz Koroške v Ljubljano.

Judovski zastopnik v škofijskem dvorcu

V tem prispevku se bomo osredotočili na zadnjo, to je t. i. judovsko kategorijo, ki jo je tudi po zelo konservativnem štetju najbolj iztaknil v piramidi žrtev druge svetovne vojne v Evropi, saj je bilo takrat pobitih okrog šest milijonov Judov. Sto tisoč gor ali dol, številka je sama po sebi preveč strašljiva, da bi nam dovolila polemiziranje.

Kot pričajo različni arhivski dokumenti, tako v Ljubljani (Nadškofijski arhiv) kot v Rimu (Državni arhiv, Arhiv združenja italijanskih judovskih občin), je pri posredovanju za judovske begunce, posameznike in cele družine pomagal tudi tedanji ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Dobro je bil obveščen o zločinih ustašev nad judovskim prebivalstvom, ki so se začeli že kmalu po razpadu Kraljevine Jugoslavije in vzpostavitvi Neodvisne države Hrvatske (NDH).

Po okupaciji leta 1941 so se razmere poslabšale tudi za Jude na slovenskih tleh. Najbolj jih je seveda preganjal nemški okupator na svojem zasedenem ozemlju, medtem ko so italijanski in madžarski okupatorji zavzeli milejše stališče, predvsem do Judov, ki so že pred drugo svetovno vojno živeli na okupiranem območju. Precej slabše se je seveda godilo judovskim beguncem od drugod, ki so iskali zatočišče pred nacističnim in ustaškim nasiljem.

S podporo škofa Rožmana vseh 40 mladih judovskih beguncev preživelo vojno

Različne judovske organizacije so hitro zaznale novo stvarnost. DELASEM (Delegazione per l’Assistenza degli Emigranti Ebrei) s sedežem v Genovi je skrbela predvsem za judovske begunce, ki so prihajali v Italijo iz vse Evrope, in poskrbela za njihov varen prehod v države, ki so še sprejemale Jude. Po okupaciji so v Ljubljani imenovali svojega zastopnika, to je postal Eugenio Bolaffio iz ugledne judovske družine. Ena njegovih prvih (neuradnih) poti je vodila v škofijski dvorec k škofu Rožmanu.

V organizaciji DELASEM, s pomočjo Bolaffia in ob podpori škofa Rožmana, se je julija 1941 skupina okrog štiridesetih judovskih beguncev, predvsem otrok in mladostnikov, pod vodstvom hrvaškega Juda Josefa Indiga naselila v dvorcu Lesno Brdo pri Vrhniki. Preko Zagreba so bežali iz srednje Evrope in Balkana pred holokavstom. Tu so ostali eno leto, potem so pot nadaljevali v severno Italijo. Iz te skupine so vsi preživeli drugo svetovno vojno.

Kot je Bolaffio poročal v Genovo, je bilo v začetku septembra 1941 v Ljubljani več kot tristo judovskih beguncev in grozila je velika nevarnost, da jih bodo poslali nazaj. Zato se je skupaj z g. Lorantom, znanim ljubljanskim judovskim trgovcem, odpravil na sprejem k škofu Rožmanu. Sodeč po poročilu ga je zaprosil, naj pri Svetem sedežu posreduje za omenjene begunce.

Prestreženi telegram

Škof Rožman se ni ustrašil posredovanja za preganjane Jude pri najvišjih oblasteh, tako cerkvenih kot državnih. Tako je že 6. septembra 1941 poslal telegram v Vatikan, naslovljen na kardinala Luigija Maglioneja (1877–1944), vatikanskega državnega tajnika. Telegram je prestregla italijanska tajna služba (Pubblica sicurezza). Danes ga hranijo v Italijanskem državnem arhivu v Rimu (Archivio Centrale dello Stato) v fondu ministrstva za notranje zadeve. V telegramu je škof Rožman kardinala Maglioneja zaprosil, naj posreduje pri italijanskem ministrstvu za notranje zadeve v korist judovskih beguncev (v izvriniku: emigrati ebrei), ki so se tedaj znašli na ozemlju Ljubljanske pokrajine (Provincia di Lubiana). Predlagal je njihovo konfinacijo v notranjosti italijanske države, kajti če bi jih vrnili v NDH, bi se jim zelo slabo pisalo.

Očitno škofovo posredovanje ni bilo zaman, kajti že dan pozneje je p. Pietro Tacchi Venturi (1861–1956), jezuit in neuradna zveza med Svetim sedežem in Mussolinijem, sporočil, da je italijanska stran pripravljena ugoditi želji škofa Rožmana. Zelo preprosto je bilo: šef italijanske policije je poklical na kvesturo v Ljubljani in poskrbel za ustrezne ukaze, ki so judovske begunce obvarovali najhujšega.

Čez dober teden je škof Rožman zopet posredoval za isto skupino judovskih beguncev. Želel jih je namreč obvarovati internacije v italijanskih koncentracijskih taboriščih. Žal neuspešno, kajti italijanske oblasti so jih že poslale v taborišče Ferramonti di Tarsia pri Cosenzi, ki je bilo namenjeno predvsem Judom. Vendar so škofu Rožmanu v odgovoru na poizvedovanje zatrdili, da bo zanje ustrezno poskrbljeno. V resnici položaja interniranih Judov v tem taborišču nikakor ne moremo primerjati z nemškim sistemom uničevalnih taborišč.

Do avgusta 1943 se je v Ljubljansko pokrajino zateklo med 1400 do 1500 judovskih beguncev

Prej omenjeni Eugenio Bolaffio, delegat DELASEM v Ljubljani, je konec oktobra 1942 poročal na sedež v Genovo, da se je spet odpravil po pomoč k škofu Rožmanu. Prosil ga je za posredovanje za begunske judovske družine (Pick, Weiss, Froelich, Weingerger, Braun, Papo, Rechnitzer, Beck, Baumel, Zucker, Wessel) v Novem mestu in družino Wertheimer v Metliki, ki jim je grozila deportacija v NDH. Po poročanju Bolaffia mu je škof Rožman obljubil pomoč pri italijanskih oblasteh, da bi omenjene judovske družine internirali v notranjost Italije.

Še tik pred kapitulacijo Italije, avgusta 1943, je Emilio Grazioli, visoki komisar Ljubljanske pokrajine, ugotavljal, da so številne intervencije škofa Rožmana v korist judovskih beguncev nepotrebne. V poročilu, ki ga je poslal na italijansko notranje ministrstvo, je zagotavljal, da se je v času od začetka vojne v Ljubljansko pokrajino zateklo med 1400 do 1500 judovskih beguncev. Po njegovih trditvah niso nikogar zavrnili, niti nimajo takih namenov, ampak so jih poslali v italijanska taborišča v notranjosti države, največ v Ferramonti di Tarsia.

Skrb za katoličane judovskega rodu

Posebno skrb so bili za škofa Rožmana katoličani judovskega rodu, ki jim zaradi rasne zakonodaje ni bilo prizaneseno niti na ozemlju tretjega rajha niti v NDH. Tam jih je dolgo časa ščitil zagrebški nadškof Alojzij Stepinac, ko pa so se razmere še poslabšale, je zanje prosil pomoči pri ljubljanskem ordinariju. Spet je romalo pismo k državnemu tajniku, kardinalu Maglioneju. Težavo so povzročali italijanski predpisi, ki so beguncem nearijskega porekla, tudi če so bili katoličani, prepovedovali vselitev na ozemlje Kraljevine Italije. Kljub vsemu so tudi te judovske begunce prepeljali v že omenjeno taborišče Ferramonti di Tarsia.

Ob koncu vojne maja 1945 je tudi škof Rožman postal begunec. Naselil se je v ZDA, od koder je obiskoval razseljene Slovence po svetu. Ni znano oz. ni ohranjene korespondence, ki bi dokazovala, ali si je dopisoval s tistimi nekdanjimi judovskimi begunci, ki jim je pomagal in se zanje zavzemal med drugo svetovno vojno. Vsaj odkrili še nismo nič tovrstnega, morda pa ta kratki zapis pripomore k temu. In seveda k celovitejši podobi škofa Rožmana v mozaiku preteklosti in spomina nanj.

18 KOMENTARJI

      • Najbrz AlFe misli, da Rozman ne bi smel zapustiti svoje skofije. Tako v Cerkvi na splosno velja. Z razlogom. Stepinac npr. ni sel. Bil je strelovod protikatoliski gonji rezima, zvest do konca veri in Rimu, kardinal, interniran v Krasicu in sistematicno zastrupljen do prezgodnjega groba. In je danes blazeni in v veliki vecini hrvaske javnosti visoko spostovan. Podobno kot sama Cerkev. 90 procentov starsev pa svoje otroke posilja h katoliskemu verouku. Kako je v Sloveniji hudo drugace, najbrz ni treba razlagati.

        • Povsem jasno je bilo, da bi Rožmana čakala smrtna kazen, za razliko od Stepinca. Zaradi tega Rožmanu ne morem zameriti, da je zapustil škofijo, kljub vsemu.
          Blagosolov domobrancev je povsem normalna stvar. Njemu pripisati odgovornost za nastanek domobrancev pa je vsekakor pretirano. Do domobrancev ni nihče kritičen, razen komunistov seveda. Čeprav je to bila vojska brez ideje, brez koncepta. Oziroma ne vemo zanjo. Ta stališča, da je šlo za samoobrambo niso dovolj dobra. Kaj so hoteli meni še danes ni jasno. Ustanovitev narodne vlade maja ’45 je neka zelo medla zadeva, ki je zgodovinsko ni mogoče definirati. Domobranci tako še danes ostajajo brez politične identitete kakor tudi sicer ves slovenski narod.
          Kaj se tu dogaja je veliko vprašanje. Kakorkoli, ta slovenski babilon bo padel in resnica bo prišla na plano.

        • Da, pred kratkim smo se v Krašiću na oni strani Gorjancev hrvaški in slovenski katoličani v dostojanstveni slovesnosti spomnili na podobna humana dejanja škofa Stepinca, ki je poskrbel za 537 izgnanih duhovnikov pretežno s Štajerske. Hrvati Stepinca slavijo kot svetnika. Ko bi Slovenci vsaj pol toliko našega Rožmana.

      • Gospod iz Ljubljane,
        žalite verjetno z namenom, da se ne bi razglasila resnice. AMPAK! Že preminuli akademik dr. Anton Trstenjak je pisal:

        Tako je pokojni akademik dr. Anton Trstenjak zapisal: “Ko je namreč ljubljanski škof Rožman odobril ustanovitev domobranstva, so poslali odposlance tudi v Maribor s prošnjo, da bi tudi mariborski škof podprl ustanavljanje domobranskih odredov. Ta pa se je uprl: ‘Kaj, ali hočete zlo, ki ste ga razširjali v svoji ljubljanski škofiji, prenesti tudi v mojo škofijo? To vam jaz kot škof odločno prepovedujem. Lahko greste!’ Pa jim je vrata pokazal. To mi je dobesedno sam povedal. Škof Tomažič je imel torej čisto drugačno stališče do tega. Sreča! Tako na Štajerskem ni bilo domobranstva, niso se med seboj pobijali in tudi medsebojnega sovraštva ni bilo, tudi če je kdo po naključju bil domobranec.” Papež Pij XII., ki ga nekateri še danes obtožujejo, da je sodeloval z nacifašizmom ali pa vsaj, da je bil do tega zla preveč popustljiv, je škofa Tomažiča leta 1948 počastil z uglednim naslovom Predsednik prestola Njegove svetosti. Pij XII. je gotovo bil informiran o Tomažičevi medvojni protinacistični drži. A je res, da ljubljanskemu škofu Rožmanu, ko je ta 20. aprila 1944 – bil je Hitlerjev rojstni dan – na bežigrajskem stadionu blagoslovil domobransko prisego tamkajšnjim nacističnim veljakom, po tem dejanju ni skrivil niti lasu, čeprav bi o tem nekaj moral vedeti. Le težko si predstavljamo, da bi si Rožman upal tisto storiti brez blagoslova Vatikana. Vprašanje pa je, koliko in kako je ta bil informiran o dogajanju v okupirani Ljubljani.

        Vir: https://www.pressreader.com/slovenia/vecer-0872/20130824/282419871907794

        • https://www.casnik.si/anton-drobnic-miselna-lenoba-je-za-resnico-unicujoca/
          Glede domobranske prisege je za mislečega Slovenca dovolj, da s premislekom prebere besedilo prisege. Videl bo, da ni nobene po mednarodnem vojnem pravu prepovedane prisege Hitlerju ali Nemčiji, posebno ne prisege zvestobe, ampak je samo obljuba lojalnosti do sile, ki je dovolila domačo varnostno enoto in ji dala potrebna sredstva. Takšna obljuba je dovoljena po haaških vojnih konvencijah iz leta 1907, izhaja pa že iz moralnega pravila, da dobljenega ne smeš zahrbtno uporabiti proti tistemu, ki ti je to dal. Več pojasnil in razlage o domobranski prisegi je lahko prebrati v številnih strokovnih razpravah. Naj zopet omenim le knjigo dr. Borisa Mlakarja “Slovensko domobranstvo”. Iz vseh strokovnih razprav je jasno razvidno, da ne gre za prisego Hitlerju ali Nemčiji. Sam naj tukaj omenim samo to, da je prisega ali obljuba enostranski pravni akt, ki ga ureja obligacijsko pravo. Razlagati jo je treba tako, kot je obljubo razumel tisti, ki je prisegel, in ne tako, kot so jo razumeli tisti, katerim je bila dana, zlasti pa ne tako, kot jo zlonamerno razlagajo partizanski propagandisti in politični komisarji. Če je o vsebini obljube še vedno dvom, velja zadnje razlagalno pravilo, da je tisti, ki je obljubo dal, obljubil manj in ne več. V dvomu, ali domobranci so ali niso prisegli Hitlerju in Nemčiji, torej velja, da niso.

          • No, komur vaša pravna razlaga, s katero se popolnoma strinjam, ne pomaga, naj si prebere vsaj partizansko in domobransko himno, pa mu bodo stvari malo bolj jasne.

        • Saj to ste pa slišali, da so Štajersko zasedli Nemci, ki so bili čisto drugačni vojaki od italijanskih napolsocialistov, ki so sicer naredili ogromno zločinov po Dolensjki, Notranjski, v Ljubljani, pa so jih njihovi tesni prijatelji komunisti po kapitulaciji sept 43 pustili oditi brez ene same aretacije ali “sojenja” !! Oficirje celo z osebnim orožjem v zahvalo za pomoč pri ubijanju Slovencev !!
          Nemci gošarjev niso dopustili, zato ni bilo toliko umorjenih civilistov kot v Ljubljanski pokrajini in ni bilo potrebe po obrambi vasi, ni bilo vaških straž. Razmere so bile neprimerljive. Nemci so mobilizirali na desettisoče Štajercev, zato ni bilo toliko “gošarjev”, ki bi napadali svoj narod, ga ropali in ubijali. Saj to veste, kajne, da so najprej umorili 1.000 civilistov, preden so bile okoli Ljubljane in drugje prve vaške straže, domobranci pa šele leto in polkasneje. To s škofom Tomažičem je plehka obtožba dr. Rožmana, ki so jo lansirali komunisti, ker drugega pač niso imeli….vse kar pišem je zgornjemu ALFE-ju sicer dobro znano, toda nalašč podtika laži, da zavaja mlade in tiste ki res ne vedo. Zato moj tekst ni zanj, pač pa za resnicoljubne. Z raznimi ALFE-ti nočem nobene debate, ker so provokatorji.
          Dr.Trstenjak je zapisal kakor je bilo, v redu, je pa tudi bil “svojega denarja vreden”, sicer ga komi režim ne bi nosil po rokah….So že vedeli zakaj….

          • Če nočete debate, potem pa zbrišite ta vaš dopis. In nikar ne pojdite iz te vaše družbe, kjer drug drugega tolažite, da se vam godi krivica. Pa čeprav tako lepo debatirate po sledečih pravilih zmotne logike:

            Ad hominem
            Ad hominem ali argument proti človeku je argument, ki poskuša spodbiti trditve ali sklepe z napadom na osebo, namesto na argument sam. Verniki bodo pogosto uporabili to zmotno logiko pri spodbijanju argumentov skeptikov s trditvijo, da so skeptiki polni predsodkov. Vendar se morajo tudi skeptiki paziti, da ne zapadejo v ad hominem, rekoč, da so trditve vernikov v NLP brezpredmetne, ker so ljudje, ki verjamejo v NLP, nori ali neumni. Primer: “Ker si neizobražen, tvoja trditev že ne more biti resnična!”

            Slamnati mož
            Pri tej zmotni logiki gre za spodbijanje stališča, ki ga nekdo ustvari samo zato, da ga lažje spodbija (temu umetno ustvarjenemu stališču torej pravimo slamnati mož), namesto da bi spodbijal stališče, ki ga dejansko zagovarjajo njegovi nasprotniki.

            Vir: http://www.skeptik.si/zmotna-logika#block-f56ed3aca0e3f09d2de2

          • Oh, zakaj polagate vaše misli v moje pisanje? To ni pogovor. Da se čisto na drug način vprašati. Brez slamnatega moža.

            No, kar se tiče škofa Rožmana, on ni bil dorasel času in vlogi, ki jo je imel. Ni razumel ne znamenja časov ne bistva, kaj je dobro in kaj zlo. Če izbereš zlo, da bi napravil na koncu nekaj dobrega, je to osnovna napaka. Sedaj je celo v katekizmu zapisano: “Ni dovoljeno delati zlo, da bi iz njega prišlo dobro.” In sprejeti Hitlerja kot voditelja je prav gotovo zlo. In iz tega ni prišlo nič dobrega.

  1. Škof Rožman je bil večkratna žrtev komunističnega napada, in je žrtev komunistične in neokomunistične interpretacije. Eanko velja za škofa Stepinca, Hrvata.

    Komunist kominternovec, člani kominterne so bili Stalin, Tito, Kardelj, Dimitrov …, na Rdečem trgu v Moskvi 1. maja 1941 gosti naciste. https://www.youtube.com/watch?v=jAfSrBMuXI8
    24 dni prej nacist napade KJU.
    Kominterna, svetovna zveza KP, tudi KPJU in KPS.

    Komunisti kominternovci in nasledniki neokomunisti, velizdajalski dogodek 1. maja 1941 na Rdečem trgu v Moskvi, vas razkriva kot kolaborante z nacisti, ki drugim očitate kolaboracijo!
    Ste pravzrok vsemu zlu, ki je zadelo slovenski narod.

  2. ALFE ! Gospod iz Ljubljane niti malo ne misli, da se mu godi kaka krivica, niti ne tolaži drugih. Ker ni nobene potrebe koga tolažiti. Gospod iz Ljubljane kaj napiše samo zato, ker ne mara laži , še manj pa mara lažnivce. In ker ve da LAŽNIVCI zelo dobro vedo, kaj je res, toda nekaj jih žene, najbrž sovraštvo, ne bom rekel, da denar, da lažejo, poskušajo mlajšim natveziti vedno znova laž na laž. Ti spletni lažnivci ne noben argument ne odgovorijo , pač pa nastopijo z novo lažjo . na tisoče laži dnevno napišejo po slovenskih portalih, na tisoče. Le kdo naj jim odgovarja in kar naprej zagovarja resnico ? Ni mogoče. Plačancev je na stotine, plačani pa z denarjem, ki je preko ugrabiteljev države ukraden ljudem ki trdo delajo. In ki nimajo znanja in vedenja, zato nasedajo vsem lažem. lažem ki se že 80 let valijo po vseh kotih te nesrečne Slovenije, nesrečne od komunističnega napada na slovenski narod dalje !
    Da bi se meni delala kaka krivica, ALFE ? Niti malo, vesel sem , da kaj vem, srečen da imam pamet in znam ločiti laž od resnice. Nimajo pa vsi te možnosti, zato pa je v SLO tako kot je.
    Režimski mediji zadnjih 10 ali 15 let, ali pa celo dlje- pravzaprav že 80 let, toda kar se zdaj dogaja, je celo najhujše doslej, načrtno odtegujejo resnične informacije zasužnjenim ljudem, ki se od jutra do večera podijo naokrog za denarjem, prevažajo otroke, čakajo v kolonah na eno ali dvopasovnicah, kjer bi morali gradijo 3. vozni pas, pa ga ne, ker je vse pokradeno.
    Ljudje preprosto ne vedo osnovnih stvari ! Za nameček pa provokatorji lažejo še po spletu.
    zato se kdaj oglasim.
    ALFE, saj me dobro razumete, kajne ?

Prijava

Za komentiranje se prijavite