Škof A. Glavan: Vatikansko poročilo je zelo kratko

79

02 glavanZ apostolskim administratorjem ljubljanske nadškofije in novomeškim škofom smo se pogovarjali o njegovih pastoralnih prizadevanjih, spregovorili o postopku iskanja novega ljubljanskega nadškofa in se v drugem delu pogovora dotaknili več aktualnih tem v okviru Cerkve.

Pretekli teden smo praznovali Marijino vnebovzetje, letos obhajamo tudi 200-letnico milostne podobe Marije Pomagaj na Brezjah. Ali lahko z nami podelite nekaj utrinkov in vašega odnosa do Marije, nebeške matere?

Marija je naša skupna, nebeška mati in mati vsakega izmed nas, še posebej mati vsakega duhovnika, zato jo kličemo tudi kraljica duhovnikov. Za vsakega kristjana veljajo besede, izrečene na križu: »Sin, glej tvoja mati,« in hkrati besede namenjene duhovnikom: »In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.«

Še posebej velja za vsakega duhovnika, da vzame k sebi Marijo, kar pomeni, da poleg globokega odnosa s Kristusom, v imenu katerega nastopa duhovnik in škof, velja, da naj ima še poseben odnos z Marijo, da jo posnema. Ne gre za čustva, iracionalno čaščenje, ampak zavestno gojenje posebnega odnosa z Materjo. Da poskuša posnemati njeno vero, ponižnost, čistost, kreposti, ki krasijo Marijo. Če hočemo biti orodje Svetega Duha, moramo v sebi preko Marijinih kreposti upodobiti Marijo. Sveti Duh sam po sebi ni rodoviten, šele, ko najde v neki osebi ‘Marijo’, njene kreposti, odprtost, postane rodoviten. Če hoče biti duhovnik duhovno rodoviten, mora imeti odnos z Marijo.

Jaz ne pomnim, kdaj sem bil prvič sam pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Spomnim pa se, da sem bil kot otrok s starši okrog leta 1950 na Brezjah, kasneje pa sem pogosto šel na romanje kot mladostnik, da sem se priporočal ob kakšni notranji stiski. Prav tako kasneje kot duhovnik.

Papež Frančišek pravi, da mora pastir dišati po čredi, pri nas pa se po tradiciji odločitev za duhovništvo opiše kot »ta gre za gospoda«. Ali menite, da je med duhovniki in verniki res vzpostavljena distanca, ki preprečuje bolj pristne odnose?

Do neke mere še, vendar če za katerega duhovnika velja, da je vendarle blizu ljudem po stilu življenja, to velja za slovenskega duhovnika. Blizu smo ljudem, smo del ‘proletariata’, saj po stilu življenja 90 odstotkov duhovnikov ni več gospodov. Nimajo nikogar, ki bi jim stregel,  skrbeti morajo sami zase, karkoli se zgodi. Včasih, ko so imeli gospodinje in še drugo strežno osebje, je bilo to čisto nekaj drugega. Po tej plati smo ljudem blizu, druga plat  pa je duhovna bližina. Mislim, da je večina duhovnikov blizu ljudem, a so tudi izjeme.

Tudi sam skušam biti blizu duhovnikom, saj se jim med kanoničnimi vizitacijami v celoti posvetim in ostanem na župniji cel dan. Obiščem tudi podružnice,  srečam se s ključarji, mežnarji in se skušam zanimati za njihova vprašanja, skrbi, dvome, grenkobe. ‘Vonj po ovcah’ izraža prav to bližino, čeprav sem v dvajsetih letih obiskovanja Doma za ostarele včasih dobesedno dišal tudi po teh ‘ovcah’, oboji pa smo iz teh odnosov tudi veliko odnesli.

Imamo pa tudi še posamezne ‘gospode’, kar je povezano z napačnim razumevanjem službe in poslanstva. In to, zanimivo, večkrat med nekaterimi mlajšimi kot med starejšimi duhovniki.

Koliko se posvečate v svoji škofovski službi duhovnikom po župnijah?

Letos zaradi pomanjkanja časa posebnih drugih obiskov, izven vizitacij, nimam. V glavnem gre za obiske kot vizitacije, ki niso v pomenu preiskovanja ali kaj podobnega, ampak  gre za pogovore, pomoč, če kje kaj ne gre ali da bi bolje šlo. So pa vedno vrata odprta na škofiji tako v Novem mestu kot v Ljubljani kjer sem samo določene dni in si duhovniki včasih dobesedno podajajo kljuko vrat za pogovor.

Čutim pa, da bi se moral predvsem bolnim duhovnikom več posvečati, ampak res mi zmanjkuje časa. V novomeški škofiji sem vsa leta vsako leto obiskal tudi vseh devet domov za ostarele in v njih maševal. Zdaj pa včasih mine cel mesec, ko nimam časa za rekreacijo ali sprehode. Tudi počitnic letos ne bo. Toliko je raznih dolžnosti, za katere nekateri pravijo, da bi jih lahko bilo manj, po drugi strani pa bi se pojavili očitki, da premalo sodelujemo in skupaj načrtujemo, če teh sestankov in sej ne bi bilo.

Župnija Stara loka (v Škofji Loki), je bila vaša zadnja župnija, predno ste postali škof. Kakšni spomini Vas vežejo na tisti čas?

Na obe župniji kjer sem bil župnik imam najlepše spomine. Upam, da tudi verniki. To kažejo tudi prisrčna srečanja z njimi, kjer se slučajno srečamo. Eno zadnjih takih srečanj je bilo letos maja, ko sem blagoslovil obnovljen glavni oltar in Križev pot v Crngrobu. Nepozabna doživetja imam tudi iz Centra slepih in starejših v Stari Loki.

Ali škofje razmišljate o ustanovitvi svetovalne oziroma operativne službe, ki bi duhovnikom pomagala pri delu z obrtniki, spomeniškim varstvom in drugo birokracijo, s čimer bi jim omogočili, da bi se lahko bolj usmerili v duhovnost in pastoralo?

Po škofijah je to urejeno različno. V koprski škofiji imajo takšno službo, ki pomaga pri obnovah, stikih s spomeniškim varstvom, obrtniki in mislim, da imajo dobre izkušnje. Pri nas v Novem mestu imamo Gospodarsko komisijo in člani imajo na skrbi nekako po dve dekaniji,  in ko se nanje obrnejo duhovniki, jih ti obiščejo in to ali ono svetujejo. Včasih vzamejo s seboj še kakšnega gradbenega strokovnjaka, da jim kaj predlagajo. Večina duhovnikov je dobrih gospodarjev in ne želijo, da bi se kdo vtikal vanje. So pa drugi, ki so manj izkušeni in zato hvaležni, če jim kdo kaj svetuje pri gospodarskih zadevah.

Da bi pa na škofiji to v celoti prevzeli, tega še ne načrtujemo. S tem bi končno vzeli specifično vlogo laikom, saj marsikje duhovnik tega sam ne dela, ampak ima gospodarsko komisijo, gradbeni odbor … Jaz mislim, da to ni tako aktualno, niti niso duhovniki izrazili željo, da bi dali to iz rok.

V prihodnjih mesecih se bo domača in svetovna Cerkev posvečala vprašanjem družine. Kako ste zadovoljni s pozornostjo tej temi v Slovenski cerkvi v zadnjih mesecih in kako naj se kleriki in laiki v to dogajanje vključujemo v prihodnje?

V času, odkar je bila napovedana izredna sinoda o družini, smo se mi ukvarjali s pastoralnim načrtovanjem in študijem PIP-a, zato se družini nismo mogli toliko posvečati, razen v kolikor jo obravnava PIP. Skušajo pa se ponekod o njej več pogovarjati, ko so govorili o občestvih, saj je družina osnovno občestvo družbe in Cerkve. V prihodnje pa upam, da bo prišlo do tega, da bodo pastoralni načrti dodelani, in da bodo ŽPS lahko več časa namenili tudi družini.

Bolj podrobno se je v priprave na sinodo vključila skupina posameznikov in družin, ki smo jih povabili k izpolnjevanju ankete, ki so jo sicer pripravili v Vatikanu. Bil sem vesel hitrega odziva, ko je bilo potrebno v mesecu in pol urediti vse: zbrati odgovore, jih urediti in povzetke prevesti. Bil sem veselo presenečen nad odzivnostjo, čeprav so se spet nekateri pritoževali, da so premalo sodelovali, ker ni bilo dovolj časa. Vendar tajništvo SŠK je imelo roke, ki so bili postavljeni, sicer se ne bi mogli vključiti v ta tok dejavnosti zbiranja podatkov iz vseh krajevnih cerkva po vsem svetu.

03 glavanV nadaljevanju bi se dotaknila procesa iskanja novega ljubljanskega nadškofa. Že veste za njegovo ime?

Nič ne vem, tudi če bi vedel, ne bi smel povedati. Vem toliko, kot veste vi ali kot ve Rajka Ivelja, ki je najbolj specializirana oseba za imena škofovskih kandidatov. Čisto nič več ne vem, kot vsi ostali.

Kaj konkretno ste kot apostolski administrator storili, da bi se obvladovanje informacijskih tokov znotraj ljubljanske nadškofije uredilo do te mere, da Dnevnik ne bo več Tiskovni urad SŠK za najbolj pomembne cerkvene teme?

No, SŠK ima še vedno svoj Tiskovni urad, ki kar dobro deluje. Res pa je, da nekateri radi pišejo o teh temah nekoliko po svoje, zato se tudi velikokrat uštejejo. Nekateri članki temeljijo na informacijah, ki odtekajo, a v zadnjem času ne iz Tajništva. Težko bi pa rekel, kdo so informatorji. Danes je možno že čisto vse, od telefonskega prisluškovanja naprej. Velikokrat gre pa tudi samo za ugibanja, ko nekdo sliši neka imena, jih zapiše in iz reakcij naprej sklepa in ugiba. Zelo težko je reči, kdo in od kod informacije prihajajo, da pa se odtekanje dogaja, se pa ve.

Postopek izbire novega nadškofa teče že več kot leto dni. Pojavljajo se glasovi, da bo potrebno postati kritičen do odnosa Vatikana do slovenske katoliške skupnosti – ali lahko Vi ali pa SŠK kaj storita v tej smeri, da bi do imenovanja vendarle prišlo čim prej?

Če se ne motim, je prav vaš Časnik nekoč pisal, da ni nič hudega, tudi če se bo imenovanje zavleklo, da bodo le imena prava. Čeprav bi rad videl, da bi do imenovanja prišlo čim prej, bi pa kakršno koli poseganje v imenovanje bilo neprimerno.

Sicer pa slovenski primer ni edini. V nadškofiji Köln so enkrat čakali dve leti, v Mariboru so pred leti še več kot dve leti čakali, preden je Franc Kramberger postal škof. Pri nas je pa toliko dejavnikov – tudi mariborska afera, ki bi jo bilo idealno prej urediti, preden bodo znana imenovanja. Drugi razlog vidim v slabih izkušnjah in bodo preverbe temeljite, a se človek boji, da se s tem postopek lahko tudi zakomplicira in podaljša.

Kakorkoli vplivati … meni se zdi, da je bilo vmešavanja preveč, in da je to eden od razlogov, da še nimamo nadškofov. Da bi se še več vtikali kot to, da smo napisali svoja mnenja glede kandidatov, pred Bogom odkrito in z vso odgovornostjo, več skoraj ne moremo narediti. Da bi pa po kakšnih vzporednih, skritih kanalih poskušali vplivati, se mi zdi, da to ni Božja volja. Prepustimo to tistim, ki imajo za to potrebno milost in je to njihova dolžnost. Več moramo moliti, gotovo se tudi premalo moli za čimprejšnje imenovanje.

Lahko smo do nekaterih stvari kritični, npr. glede postopkov odstavitev, ampak se mi zdi, da so bili razlogi za odstavitve povezani z Mariborsko afero zelo resni. Ne moremo pa nikoli reči: »Ta je vsega kriv, ta je odgovoren,« ampak je bil pri tej aferi to seštevek več faktorjev, ki so se nagrmadili v tem prostoru in času: od svetovne finančne krize, do neprevidnosti in prevelikega zaupanja, morda celo nekaterih zlorab, predvsem s strani laikov.

Ko sva s predsednico Bratuškovo imela pogovore o uvedbi davka na cerkvene nepremičnine, je rekla, da je potrebno uvesti davek tudi zaradi bančne luknje, a sem ji rekel:« Gospa predsednica, kje pa je ta denar? Preglejte vse žepe in transakcijske račune mariborskih nadškofov, a ne boste v njih našli ničesar.« Priznam pa, da je finančni zlom nadškofije sad neodgovornega dela nekaterih, prevelike zaslepljenosti, da se bo kljub slabim signalom, vse dobro končalo. In žrtve tega so bili naši nadškofje.

Osebno sicer menim, da bi se dalo ukrepanje v zvezi z mariborsko krizo drugače izpeljati, npr. da bi bilo vsekakor smiselno tudi predhodno posvetovanje s Slovensko škofovsko konferenco. A žal tega s strani Kongregacije za škofe niso zahtevali.

Ko sem govoril s prefektom Kongregacije za škofe, oktobra lani v Bratislavi, sem nekoliko naivno vprašal, če bo izbira kaj kmalu znana in dobil odgovor, da bo tokrat izbor temeljit. Upajmo, da bo temeljit in pravi.

V zadnjem delu pogovora pa še o aktualnem dogajanju v Cerkvi.

Pred časom ste za naš medij v odzivu na razmišljanje kolumnista zapisali, citiram, »da ni res, da smo ob porajanju mariborske krize vsi molčali. Kar nekaj let, skoraj na vsaki seji SŠK, je g. nuncij svaril in opozarjal na zaskrbljenost Vatikana in samega papeža, zlasti na začetku, ko so se pojavile nepravilnosti v družbi T2.«

Ste poskušali člani SŠK s kakšnimi konkretnimi sklepi na sejah vsaj v moralnem smislu vplivati (pravno zaradi statusa SŠK to ni mogoče) na delovanje vodstva Mariborske nadškofije?

Že to, da smo se o tem pogovarjali, je to neke vrste moralni pritisk. Drži, da se ne SŠK ne katerikoli škof nimata pravice vtikati v razmere druge škofije. Vsak škof je pri svojem delu samostojen, niti metropolit nima te pristojnosti. Njegovi posegi so predvideni le v točno določenih primerih, ko gre za očitne nepravilnosti in moralne zadeve. V gospodarsko politiko se pa nihče nima pravice vtikati. Ko je šlo za moralna vprašanja pri T2, smo se strinjali z nuncijem, ki je na to opozarjal. Nismo pa to dovolj resno jemali, najbrž pod vplivom laikov, ki so prepričevali odgovorne, da ne morejo spreminjati pogojev v že sklenjenih pogodbah, in da se bo vse izšlo. Končno se pa ni izšlo.

Nismo se imeli pravice vtikati, hkrati pa nihče ni pričakoval takšnega ‘kraha’. Še v času, ko je ljubljanska nadškofija dala dobrih devet milijonov posojila mariborski škofiji, so rekli, da se bo s tem posojilom vse rešilo. Kljub temu so vsi holdingi šli v stečaj. Takrat nihče ni verjel, da se ne bo izšlo. Tako globoko so bili vsi zaverovani. A na koncu smo vsi delničarji in tudi nekatere škofije vse vložke izgubili. Tudi sam sem izgubil dva certifikata.

Podobna pravila o medsebojnih odnosih in pristojnostih poznamo tudi glede župnij in tudi tam se ena ne vtika v drugo. Saj poznate tisto pravilo, da so v Cerkvi tri avtoritete: papež, škof in župnik.

V istem odzivu tudi piše: »Vatikan je ustanovil komisijo iz slovenskih cerkvenih pravnikov, ki je podala svoje poročilo. S tem poročilom škofje nismo bili seznanjeni. Temu poročilu so sledili ukrepi. Nekateri so zahtevali, da bi morali to poročilo objaviti. To se pričakovano ni zgodilo.«

Ali ni odločitev o neobjavi poročila oz. vsaj oblikovanju povzetka izraz nespoštovanja do vernikov, ki so del Cerkve in bi lahko ključno prispevali k razumski obravnavi afere, ne pa, da se je s takim odnosom velik del laikov pasiviziral in vidi Cerkev kot netransparentno ustanovo?

Vatikan je ustanovil to komisijo in je očitno obvezal člane, da nam niso poročali. Dali so vedeti, da je to njihova zadeva. Ob objavi poročila verniki ne bi nič več vedeli, kot zdaj vemo vsi iz stotin člankov.

Kar se tiče vzrokov: saj jih poznamo. Netransparentnost, neodgovornost, pogoltnost. Poznate zgodbo, ko so dvema dali možnost, da kolikor bosta obtekla, takšen grunt bosta imela, ampak do sončnega zahoda morata priti nazaj. Eden je gledal na uro in je pravočasno prišel nazaj ter dobil grunt. Drugi pa si je govoril: »Še malo, še malo«, kot maratonci in ni prišel nazaj in je vse izgubil. To je naš izvirni greh po eni strani in najboljši nameni, da se bo pastoralne projekte, kot so šolstvo in karitativna dejavnost lažje vodilo, na drugi strani pa tudi pohlep po dobičkih nekaterih.

Vatikan nam ni dal o poročilu nič vedeti in nam je svetoval, naj se o tem ne razpravlja. Mi pa smo sami predlagali, da se organizira naša slovenska komisija, sestavljena iz ekonomskih in pravnih strokovnjakov, ne samo cerkvenih pravnikov, a soglasja v SŠK ni bilo, češ, da to lahko ovira pogovore o finančni konsolidaciji v Mariboru.

Glede poročila vatikanske komisije je težko ugibati. Domnevam, da so pravniki ugotovili, kateri kanoni niso bili upoštevani in da je posledično prišlo do premalo strokovnih in domišljenih odločitev, saj so bile te delane v ozkih krogih. Mislim, da je bilo poročilo zelo kratko in je v skladu s cerkvenimi predpisi verjetno v njem zapisana ugotovitev, da za napake na koncu odgovarja škof. Nadškofa pa sta soodgovornost ponižno sprejela nase in hkrati opozorila, da nista ne glavna ne edina krivca.

Je poravnava v sporu glede dvorca Goričane, med papirnico Goričane in ljubljansko nadškofijo, že blizu uspešni zaključitvi?

Ne poznam primera, ker je to prepuščeno mediaciji, ki jo vodijo pravniki na obeh straneh. Sam nisem bil klican na sodišče, ne kot priča, ne kot odgovorni. Težko bi kaj povedal. S papirnico Goričane je bil sklenjen sporazum o najemu, potem pa je prišlo do dodatkov k pogodbi.

Poudarjam, da nisem bil nikoli klican na sodišče ali na poravnavo, ker to očitno še usklajujejo pravniki. Če bi bile zadeve znane, bi me o tem obvestili.

Gospod Stres in gospod Turnšek se vračata v okolje, kjer sta delovala pred nadškofovanjem. Gospod Uran pa še vedno biva izven Slovenije. Imata kakšne stike z njim? Se boste v Vatikanu zavzeli za njegovo vrnitev v Slovenijo?

Kar vem je to, da veljajo z g. Uranom in g. Krambergerjem dogovori kongregacije z njima osebno, kaj več pa ne vem. Z g. nadškofom Uranom se slišiva za praznike in godove.

V petek, 22.8. boste v ljubljanski stolnici darovali sveto mašo ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov. Ali je Slovenska Cerkev po osamosvojitvi oblikovala strokovno zgodovinsko oceno o vlogi, ki jo je imela v času komunizma pred, med in po II. svetovni vojni na Slovenskem ali pa naj bi temu zadostila s knjižico Resnici na ljubo, ki jo je uredil France M. Dolinar?

O vlogi Cerkve v tem času, ki ga navajate, je napisano ogromno člankov in knjig, seveda posredno. Cerkev se je vedno izogibala temu, da bi jo kdo potegnil v razprave o polpretekli zgodovini. Vedno, ko se je šlo za razprave o spravi, so v to vključevali še Cerkev. Ampak Cerkev nima nič s tem. Škof Rožman je bil med vojno kot edina avtoriteta v to vključen, hote ali nehote. Ni bil pa politik in se z njo v glavnem ni želel ukvarjati. Poleg tega je bil sodno rehabilitiran. Zgodovina je v glavnem znana.  Še odprta vprašanja pa naj v popolni zvestobi zgodovinskim dejstvom razčistijo zgodovinarji in vpleteni. Ne želimo, da bi bila Cerkev tisti partner. Naj se ZB NOB in Nova slovenska zaveza o tem pogovarjajo ter zgodovinarji, ne pa Cerkev kot taka. Nekaj dejstev o vojni je znano, predvsem pa so znane laži na račun Cerkve. Cerkev lahko dela za spravo, da se spravijo vsi deli našega naroda, ne more pa biti partnerica v pogovorih o spravi.

Ampak leta 1990 sta ravno g. Šuštar in g. Kučan z rokovanjem pokazala, da si prizadevata za spravo?

Ja, ampak tega danes nihče, tudi revolucionarna stran niti simbolično ne prizna. Ne priznajo tudi tega, da se je nadškof dr.Pogačnik štirikrat opravičil in kasneje še nadškof dr. Šuštar, če je bilo kaj narobe s strani nekaterih posameznih predstavnikov Cerkve, ne Cerkve kot take. Danes pa še vedno pravijo, da se Cerkev ni pripravljena spraviti, še vedno o tem govorijo, čeprav to ni res. Mi vedno delamo na tem, da bi prišlo do sprave na podlagi resnice in ljubezni, vendar med subjekti državljanske vojne.

Gospod škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije, msgr. Andrej Glavan, najlepša hvala za vaše odgovore.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


79 KOMENTARJI

  1. Berem: “Cerkev lahko dela za spravo, da se spravijo vsi deli našega naroda, ne more pa biti partnerica v pogovorih o spravi.”

    Se pridružujem temu mnenju, hkrati pa bi rad slišal škofov komentar o tistem rokovanju v Kočevskem rogu tistega davnega leta … Razlog je pometanje lastne hiše, da se nam to ne bo več dogajalo. Kajti tisto rokovanje je bilo razglašeno za spravo in razglašena je bila Cerkev kot stran v spravi, ki je delala zlo.

    • Cerkev kot celotna inštitucija in še bolj kot skupnost je bila v državljanski vojni razdeljena.
      Krščanski socialisti so potegnili in se utopili s komunisti. Recimo v 93. št. sem bral o duhovniku mariborke škofije Lampretu, ki je bil zelo vpet med komunistične zločince, sodeloval je tudi s parimi bivšimi semeniščniki ( Brilej).

      Večina župnikov je bila žrtev nacizma in kasneje komunizma.

      Župniki, ki so podpirali vaške straže in domobranstvo so po mojem sedanjem vedenju naredili edino normalno potezo.
      Problem so bili tisti duhovniki in kurati, ki so imeli roke krvave in so jim zadeve ušle preko vseh meja. Zavedati pa se je treba krutega časa in krutih dejanj komunistov, ki so kar 3 leta divjali po nedolžnih civilistih (1941, 1942, 1943), dokler niso bili ustanovljeni prvi domobranski bataljoni, ki so konec leta 1943 in začetek 1944 naredili red in so potisnili partizane in komuniste nazaj v luknje.

      Škoda je tudi, ker se je škof vpletal v politiko in hodil k Italijanom in Nemcem oz. ker je bil na slovesnostih skupaj. Daleč od tega pa, da bi škof bil kriv zločinov ali da bi delal take zločine kot KPS ( ukazoval poboje, delal spiske, delal načrte izbrisa podeželja, sodeloval z okupatorji v akcijah) – kot komunisti Cerkvi očitajo.

      • žrtve komunizma? komunizem v praksi ni nikoli obstajal. v praksi obstajajo le oblike socializma in diktatur. kot sem napisal že v enem izmed člankov…. prosim ne mešajte več pojmov med sabo, tako kot so to namerno počeli številni diktatorski režimi širom sveta, in očrnili verjetno najpopolnejšo teorijo družbenega reda… se vedeli, da na svetu obstajajo tudi krščanski komunisti?

        • ???? 😕

          Komunizem ni nikoli obstajal, so pa bile komunistične partije, ki so obvladovale vse pore družbe?

          Da, obstaja krščanski komunisti kot tudi obstaja krščanski morilec.

          • seveda so bile komunistične partije… vendar so se vse po spisku močno oddaljile od marksistične teorije in nobena ni niti ustvarjala pogojev za nastanek komunizma, večina partijcev je skrbela le za svoje interese, kar pa je v popolnem nasprotju s teorijo… žal se je v praksi pokazalo, da človeška družba ni zrela za enakopravno, brezrazredno in brezdenarno družbo… z vseh strani hinavščina, egocentrizem, grabežljivost, pohlep, nepotešljiva želja po moči in oblasti….

          • Da, da. Komunisti imajo popolnoma napačen pogled na človeka. Fino je, da ste to spoznali in da sami tudi zapišete: “Žal se je v praksi pokazalo, da človeška družba ni zrela za enakopravno, brezrazredno in brezdenarno družbo.” Glede na večino religij ste komunisti tako enih deset tisoč let zadaj. Torej, človek je grešno bitje! Šele s pojavom človeka v zgodovini lahko pričnemo govoriti o zlu! Seveda pa se takoj postavi vprašanje, ali lahko človekov greh izkoristimo za splošno dobro? Odgovor je da, seveda pa to ne velja za vsak greh. In to so naredili v kapitalizmu na krščanski osnovi … Berite Družbeni nauk Cerkve.

          • Hm… mogoče se bo slišalo smešno samo meni se zdi, da je bil že jezus precej “komunistično” naravnan lik 😉

          • bolj kot to, je bogokletno dejstvo, da se cerkev ukvarja z vrednostnimi papirji in špekulacijami na finančnih trgih…. seveda za lasten profit na račun vernikov…

          • Jezus je upošteval človeško nepopolnost, komunistična teorija ali bolje rečeno utopija pa predpostavlja idealnega človeka.

            Ni vedno pametno ponavljati neumnosti drugih komentatorjev.

          • @utopist: sicer sem se hotel izogniti, ker je od daleč jasno, da si cenen komunističen provokator.

            Vsak človek in vsaka skupnost potrebujeta hrano, denar, gospodarjenje.
            Samo socialisti trdijo, da mora biti Cerkev revna. ( BTW : nikjer ne govorim, da mora biti bogata in živeti v razkošju, razsipavanju – ker tu bi se res potem očitno videl razkorak).
            Ker so pohlepni in zavistni in hočejo, da si vsi ob njih bolj revni kot oni sami. Socialisti so bili in bodo sami LUZERJI v vseh pogledih.

        • Filozofi so svet le različno razlagali, gre zato, da ga spremenimo. Upam, da se ne boš znašel v času, ko bo kak avtentičen marksist z zadostno močjo zopet spreminjal svet. V 21. stoletju ste štrajnovci res orenk mimo.

  2. Nič. Spet nič. Gospod škof vztraja, da Cerkev ni del ljudstva. To je ekskomunikacija ljudstva! Dober dan in nasvidenje, pa neki neobvezen klepet, to ni komunikacija. To ni skupnost. Brez besed sem.

  3. Kaj mi ostaja iz tega intervjuja?

    Da nič novega nisem izvedel. Škofje niso bili nič odgovorni, ker to ni v njihovi pristojnosti. Vatikan tudi ne, a je škofe na koncu odstavil.

    Sam projetk T-2 se mi nikakor ne zdi sporen. Šlo je za vzpostavitiev informacijske konkurence na monopolnem trgu, v času ko je država dala prioriteto projektu prve polovice 20.stl., ki se je gradil 60 let prepozno: avtocestnemu križu. Pri T-2 se je vlagalo veliko v optiko, kar so bili veliki stroški. Še vedno bo lahko lastnik t-2 v začetku težav prodal kakemu tujemu telekom (internet) trgovcu. Še danes je t-2 najbolj poceni in najkvalitetnejši ponudnik in glavni razbijalec državnega monopola na področju interneta, telefonije in TV.

    “Župniki so proletariat”. Populistična fraza. Morda je zato toliko socializma med župniki.
    Sam bi prej rekel, da naj bi bili župniki gospodarji župnij. Moder gospodar si poišče kvalitetne pomočnike in izvajalce, managerje, sodelavce.

    Glavni problem je nenadzor ali slab nadzor. Vsak delavec rabi nadzor. Lastnik podjetja pa se boji trga, da ne izgubi večine ali vsega kapitala v podjetju, ki mu ga manager narobe zapelje.

    Kdo je nadziral managerje, ki so vodili T-2, Gratel? Kdo je te nadzornike nadziral?

    Opazil sem tudi, da ni odgovoril na vprašanje, če se bo zavzel za g. Urana.

    S parimi zaskrbljenimi župniki sem govoril v zadnjih letih in so pojamrali, da je stanje v instituciji podobno kot stanju v družbi, v državi. Prav tako sem par duhovnikov ( ki jih sam ocenjujem za primerne za škofe) vprašal, če bodo dali soglasje in so rekli, da tudi če bodo vprašani, bodo zavrnili. Očitno Cerkev sedaj išče idealnega, brezmadežnega supermana, kar je pset zelo narobe.

    Odtekanje informacij: dobil sem močan vtis, da Dnevnik dobiva zelo pristne informacije iz zelo ozkega kroga. Pojavlja se mi vprašanje:
    1. ali gre za izsiljevano osebo, kakšno sivo, pridno, miško – na katero nihče ne pomisli
    2. ali gre za prisluškovanje
    3. ali gre za dobrega izdajalca ( skuša reševati cerkveno inštutucijo iz mafijsko-lobijske netransparentnosti
    4. ali gre za okvarjenega izdajalca ( skuša Cerkvi škodovati)

      • Lastnik in manager je običajno ena funkcija pri malih in privatnih podjetjih.

        Pri večjih podjetjih pa so lastniki razpršeni in postavijo managerja preko nadzornega sveta.

        Seveda je komunizem oz. socializem 2.0 v Sloveniji istega mnenja kot ti. Mencinger je rekel, naj bodo rdeči direktorji tudi lastniki: in dobili smo tajkune.

        • Lastnik in manager sta tudi fizično ena oseba pri vseh ne-borznih podjetjih. In pri mnogih podjetjih na borzi, kjer je večinski lastnik ena fizična oseba. In tako naprej. Samo pri d.d. je razpršeno lastništvo in tam so nadzorni sveti, vendar pa d.d. so tipično mrtve strukture, namenjene sužnjem.
          In preden vsakega zmerjaš pomisli, če nisi morda edini ta pravi.

      • Lastništvo in vodenje podjetja sta dve različni funkciji, tako kot recimo proizvodnja. Pri malih podjetjih je to lahko samo en človek, ki je hkrati lastnik, vodja in delavec. Ko se podjetje širi, te funkcije začnejo opravljati različni ljudje.

          • Vodja v podjetju dobi plačo, lastniku pa ostane dobiček. Za kaj več učenja pa mi boste morali plačati, gospod Zdravko.
            😉

          • Oh, hvala za vaše superiorno vedenje. Očitno niste nikoli blizu kakemu gospodarju.
            To je namreč tipična posledica totalitarizma, kjer je direktor ali lastnik nebeški razred, nedostopen navadnim smrtnikom.

          • @zdravko: res ga biksaš glede tega, da ne razločuješ funkcije lastnika in managerja.

            Pojdi vprašat Akrapoviča, ki je na začetku imel obe funkciji, potem pa je najemal managerje.

            Še enkrat: ja za male podjetnike, ne za velike. Ko se firma širi, je treba znati upravljati korporacijo. Zato so managerji ( dobri) tako dobro plačani, ker se jim čez roke pretakajo lastnikovi milijoni.

          • Kar ti raje vprašaj Akrapoviča, če morda sedaj sedi doma, gleda televizijo in šteje denar. Kajti tako vi predstavljate lastnike.
            Po načelu subordinacije zadeve funkcionirajo. Vendar se vse začne z lastnikom. Noben nadzorni svet ne more nadomestiti lastnika, razen pri gonjačih sužnjev. Tako da mi ne razlagat d.d. kot neki super izum podjetništva.
            Nekoč je Onasis izajvil, da mu je kapnilo z idejo “others people money”, in je res potem postavil kraljstvo na tem principu. Pa vendar je on vse imel v rokah. Tako da, prosim, ne mi govorit o nekih managerjih brez lastnika. To so navadni gonjači sužnjev, nič drugega.

          • Mimogrede, lastnik sploh ni funkcija. Na funkcijo te imenujejo, lastnik pa postaneš šele ko nekaj kupiš, šele ko nekaj imaš. Ti naši bosonogi managerji, ki so se stajkunizirali, pa vidimo kako so končali. Vse brez lastnikov.

          • firma širi, je treba znati upravljati korporacijo. Zato so managerji…
            =================
            Neumnost. Obseg dela je prevelik za enega človeka. Lastnik, ki ne zna upravljat korporacijo, pa jo bo kmalu izgubil. In štab managerjev mu ne bo pomagal. Kvečjemu še okradli ga bodo.

          • Za kaj več učenja pa mi boste morali plačati, gospod Zdravko. Ponudba še vedno velja! Recimo … dokler govorim mora biti vedno kozarec špricerja s cvičkom poleg!
            😉

          • A ste gluhi in slepi? Ignorantsko, kot svitase ali Aladar?!
            Ali imate kaj sami? Ali bi me neki nemanič rad učil o lastništvu?! Sporočite.

          • Vaša brezmadežnost, nikjer vas ne žalim. Nasprotno, vaše pokroviteljsko obnašanje je mnogokrat ponižujoče. Pri tem celo vaša vzvišenost izhaja iz vaše vere, ki da je nekaj posebnega in drugačna od drugih.

        • Jaz sem pa mislil, da iz strokovne literature. Sedaj bom pa odnehal, kajti … pametnejši vedno odneha! 😉

    • G. pavel – kar dobri komentarji (kot vedno).

      Naj pristavim še moje mnenje. Cerkev v Slovenji je v kar težkem položaju. Olajšavlno je sicer to, da v celotnem Zahodnem svetu zaradi porasta ateističnega sekularizma katolištvo zelo veliko izgublja (čeprav se dobro drži napram protestantskim ločinam).

      Torej glede situacije v Sloveniji. Nekaj redkih plusov je:

      1. katoliško šolstvo – čeprav daleč od tega kar bi želeli, to neka osnova je. In v takšni popolnjeni obliki obstaja manj kot 20 let, kar je zelo kratka doba. Tu je temelj, na katerem je možno graditi – seveda jasno predstavljati vrednote in temelje na katerih naj bi slonela zavedna slovenska družba.
      2. Karitas – zelo dobro voden, dobro deluje, usmerjen v konkretne akcije. Tako konkreten, kot je Karitas bi morala biti vsa evangelizacija.
      3. Oratoriji – en lep zgled tega kako veliko lahko prostovoljci opravijo pri nas. Celo na rdečem Rtvslo MMC so jih pohvalili 🙂
      4. Nekatere župnije, ki imajo močne ŽGSje in ŽPSje in tudi kulturne inštitucije na čelu s cerkvenimi zbori.

      Sedaj še minusi.

      1. Stanje glede kateheze župnikov, verske vzgoje staršev in življenja vere je v veliki večini župnij porazno.
      2. Stanje glede katoliške misli na TEOF je zelo slabo. Temelji so slabi, ogromno je poenostavljanja, všečnih misli.
      3.Tudi pridige po cerkvah so slabe – sam zelo redko doživim pravo pastirsko pridigo duhovnika/škofa, ki naj bi odločno vodil svoje ljudstvo.
      4. Odpad od vere je še vedno velik – ali gre z a popoln odpad ali pa za začasen odpad in nato na hitro “vrnitev” za cerkveno poroko. Vseeno pa je katoliških zavednih družin bistveno manj.
      5. Veliko župnij nima zvestih sodelavcev – tu se bomo morali zgledovati po časih v preteklosti, ko smo potrebovali preverjene LAIKE, ki so držali pokonci župnije.
      6. Slovenija je zelo oddaljena od nekih novih gibanj v Cerkvi danes, ki se vračajo k izvorom in poudarjajo pomen poožnega obhajanja maše, življenja po zakramentih itd. Tu mislim predvsem FSSP, ICKSP itd., ki jih pri nas sploh ni in se o njih zelo malo piše (enkrat sem zasledil članek v reviji Tretji Dan).
      7. Katoliška literatura, časopisi niso na nivoju. Družina je kolikor toliko ok a premalo duhovno močna, Ognjišče se trudi in je narejeno zanimivo za mlade (kar je pohvalno) in ima dobre zgodbe iz realnega življenja a mu mogoče manjka tisti duhovni poudarek. Še najboljši je Tretji Dan, ki pa nima baš neke velike naklade – se pa trudijo (mislim, da v njem pišejo tudi sodelavci Časnika).

      Dela je

      • Največji minus: duhovščina je sprejela krivice komunizma in gleda v tla.
        Vse povojne do danes, sodne procese, do zadnjega, je Cerkev izgubila. Šele zadnjih dvajset let se sramežljivo pojavljajo rehabilitacije in razveljavitve. Pol slovenije sploh ne ve da je Rožman rehabilitiran. Posledic njegove reahbilitacije ni nobenih. Ravno tako stotine drugih duhovnikov. Nič od niča, kar se tiče KC od leta ’45 dalje.
        Kako naj mož, ki ima doma ženo in otroke sledi pastirjem, ki pijejo krivico kakor vodo.

  4. Sicer, Glavan kot prisilni upravitelj škofije ne reče kaj dosti, ok morda tudi razumem. Ne rzaumem pa, da drugi nič ne povedo. Če neke informacije odtekajo je to razumljivo, saj tolikšnega pritiska ne morejo vzdržati. Cerkev ni neka prostozidarska loža. In morala bi se nehati tako obnašati, kot da je.

  5. “A na koncu smo vsi delničarji in tudi nekatere škofije vse vložke izgubili. Tudi sam sem izgubil dva certifikata.”

    Škof je delničar.

    Nič bolj ne opiše žalostne situacije slovenske liberalne, modernistične, radi-bi-bili-čimbolj-podobni-svetu cerkve.

    • Delničar ničvrednih papirjev naj bi bil kar liberalec.

      Delničarstvo je znano že več kot 500 let in je način kako si lahko več ljudi po delih lasti podjetje, šolo, kmetijo. V tem ni nič slabega.

      Cerkev je kot institucija dolžna skrbeti za lastnino kot dober gospodar.

      Ne vem kako lahko sočasno napadaš s komunističnimi argumenti in s srajno nazadnjaškimi ( v stilu cerkev mora biti kot amiši).

    • Kdo že določa pot škofov? Bog. Enim tako in drugim tako. Vsi pa želijo imeti denar in mnogi želijo ta denar podariti ubogim. In biti delničar je samo ena oblika imeti denarja.

  6. »Pozor! Hudič je mojster pretvarjanja. Ravno tam ga ni, kjer ga najprej vidimo. Slovenski kristjani smo po tradiciji antikomunisti. Imamo razloge za to. Upravičene. Prvi je Kočevski rog. Toda medtem ko se strastno ukvarjamo z »rdečo« nevarnostjo onkraj barikad, mojster pretvarjanja neopazno, čisto nedolžno za našimi hrbti opravi najbolj škodljive manevre. Tako se nam je zgodilo, da smo danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene preko »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Bíli smo silne bitke proti brezbožni levici, v zaledju pa klecnili na kolena desničarskim bogovom kapitala. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše!«

    P.Branko Cestnik, DRUŽINA, 8.7.2007, članek I, “Ali lahko kristjan voli levico?”, je tedaj odobril odgovorni urednik, msgr. mag. Franci Petrič. V nadzornem svetu ZVONOV pa sta bila kanonik Mirko Kraševec in prelat dr. Janez Gril.

  7. »Brez T-2 bi danes Zvonova veselo zvonila«, je v pogovoru za tednik REPORTER pojasnil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres.
    V istem REPRORTEJU je tudi informacija, T2 in pornografija.
    Metropolit dr. Anton Stres torej javno pove, brez velikega vlaganja cerkve v medijsko podjetje T2, ki je razpečavalo tudi pornografijo, bi torej »cerkveni zvonovi« danes veselo zvonili!

    • Legalno razpečavanje pornografije na cerkveni T 2, a z »velikim grehom« prepovedano v katekizmu, je dvigovalo ceno cerkvenega podjetja T 2 na trgu, a usodno znižalo (o)ceno vodstva slovenske cerkve, doma in v Vatikanu.

  8. Greha pa se ne ne prizna, niti odgovornosti, vzor ljudstvu, celi slovenski družbi.
    Bog nam pomagaj!

  9. ” Nismo se imeli pravice vtikati, hkrati pa nihče ni pričakoval takšnega ‘kraha’.”
    A res?
    V običajnem svetu je to ravno nasprotno, je pravica in dolžnost!
    KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE

    SLOVENSKA ŠKOFOVSKA KONFERENCA 1993 -Stran 585:
    Pornografija je v tem , da dejanska ali simulirana spolna dejanja iztrgajo iz intimnosti partnerjev in jih premišljeno razkazujejo tretjim osebam. Pornografija žali čistost, ker pači naravo zakonskega dejanja, ki je intimno podarjanje zakoncev drug drugemu. Pornografija je huda kršitev dostojanstva tistih, ki se ji predajajo (igralci, trgovci, občinstvo), kajti tu vsakdo postane za drugega predmet odurne naslade in nedovoljenega dobička.. Ene in druge potegne pornografija v slepilo izumetničenega sveta. Pornografija je velik greh.
    Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.

    A ta dolžnost ne velja za cerkvene oblasti?

  10. Katera dolžnost prevladuje v Cerkvi?
    » Nismo se imeli pravice vtikati, hkrati pa nihče ni pričakoval takšnega ‘kraha’.”
    Tako še vedno pravi gospod škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije, msgr. Andrej Glavan, v zagovor finančnega poloma cerkvenih Zvonov in mariborske nadškofije, kjer je bil osrednji problem in vzrok propada ogromno cerkveno vlaganje v T2, ki je legalno razpečavala tudi najtršo pornografijo, in to ves čas cerkvenega lastništva.
    A res niso imeli pravice?
    V običajnem svetu je to ravno nasprotno, je pravica in dolžnost, »vtikati se« in preprečiti sporne zadeve!
    Ali je v cerkvenem svetu, zlasti med kleriki, to drugače, ni odgovornosti za sporne zadeve?
    KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE
    SLOVENSKA ŠKOFOVSKA KONFERENCA 1993 -Stran 585:
    Pornografija je v tem , da dejanska ali simulirana spolna dejanja iztrgajo iz intimnosti partnerjev in jih premišljeno razkazujejo tretjim osebam. Pornografija žali čistost, ker pači naravo zakonskega dejanja, ki je intimno podarjanje zakoncev drug drugemu. Pornografija je huda kršitev dostojanstva tistih, ki se ji predajajo (igralci, trgovci, občinstvo), kajti tu vsakdo postane za drugega predmet odurne naslade in nedovoljenega dobička.. Ene in druge potegne pornografija v slepilo izumetničenega sveta. Pornografija je velik greh.
    Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.«
    A ta dolžnost ne velja za cerkvene oblasti?

    • Mihičeve lepljenke imajo edini namen v samozadovoljevanju nad pregrehami Cerkve in drugih. Neskončno uživanje in NASLAJANJE zavrteža v tem kako so tisti drugi slabi s pomočjo neskončnega moraliziriranja v stilu farizeja ( “Jaz sem brez greha, vsi drugi so grešniki! ” – in na podlagi tega ves čas zmerjanje drugih grešnikov – kar je absolutno nekrščansko in tako tipično v janzenistični večinski slovenski in katoliški skupnosti). A da ni za nič odgovoren, ves čas skrbno pazi, da lepi citate od razno raznih avtorjev, od komunistov, do katolikov.
      vsiljena pornografija s strani Mihiča.

      Lahko odpremo post o pornografiji, ki je res velik problem skoraj pri vsakem moškem. Iskreni.net skušaj nekaj narediti na konstruktiven način v tej temi.
      Vsak mulc lahko pornografijo zastonj dobi na internetu, zato mu ni treba kupovati raznih t-2 kanalov.

      Sicer pa bi nek normalen starček glede seksa moral biti umirjen, če ima doma nek normalen zakon, poln topline in nežnosti ter rednega seksa.

      • Sem slovenski katoličan, sit nedeljskodnevniških večnih komentatorjev, ki, moralni, kot si domišljajo, da so, poskušajo imeti mnenje prav o vsem. Samo to.

      • G. Anton, zakaj ne? Saj ni to nekaj obvezujočega, ali pa da bi imelo denimo kakršenkoli vpliv… samo tako kot vprašanje, kakšno je razmišljanje slovenskih katoličanov….

        • Veliko ljudi je primernih. Meni sicer zadostuje ljubljanska Stolnica ob nedeljah, čakam, da vsi mlini zmeljejo, meni se res ne mudi. Zame maša ni samo ceremonial, škof pa ne samo politik, svetovalec in podobno. Če že hočeš (vikanje mi v komentiranju ne gre najbolje), bi rad od ožjega izbora človeka, ki ima posluh, smisel za prikupno javno nastopanje… saj za to gre pri tej tekmi, kajneda?!

          Zavedam se, da sem le človek in ga vedno tudi kaj polomim. Me pa, lepo ali grdo, Muhičevo vseznalstvo res ziritira, zato sem mu ponudil službo škofa 🙂

      • Pa tudi, če je del klera, mu ni treba odgovarjati. Lahko pa … ni pa lepo, če je potem življenjsko vezan na svoje mnenje.

        Eto, tu je moje mnenje: jezuit, ki z veseljem študira sv. Frančiška. Oppsss! Ta je že oddan. 😉

        • Jezuit, ki z veseljem študira sv. Frančiška je zgrešil svoje temeljno poslanstvo.
          Moral bi se odločiti za frančiškana, minorita, kapucina.

  11. Škof Glavan pravi: “Za vsakega kristjana veljajo besede, izrečene na križu: »Sin, glej tvoja mati,«”
    Zdi se, da nas hoče škof Glavan malce nategniti. Drzne si govoriti v imenu vseh kristjanov, je le katoliški škof. Za jude, ki so tudi kristjani, a niso katoličani, citiran stavek pač ne drži.
    Prosim Glavana naj pametuje v okviru svoje ozke specializacije, katolištvo. Krščanstvo pa naj pusti pri miru.

    • Spoštovani Administrator!

      Rado je znan spletni skrajni levičar, ki smeti po desnih forumih po spletu in promovira totalitarizem in aktikatolištvo.

      Prosim da se ga odstrani!

      Sicer pa beseda škofa še kako veljajo, saj je Cerkev (pred II. Vatikanskim koncilom) oznanjala, da se mora celoten svet spreobrniti k Cerkvi in ne Cerkev prilagoditi modernim muham sveta! Toliko o teologiji.

  12. hvala avtorju, da se je potrudil biti vsaj nekoliko nadležen z vprašanji.
    da recimo ni uporabljal vprašanj ‘nekateri se čudijo, da slovenska cerkev … kako jim odgovarjate?’

    če bi pa še vmes kaj nahitro podpovprašal, kar je obviselo v zraku, bi bilo pa že super super.
    (tu je recimo slogovno dopadljiv kakšen aleksič pri mladini, ki sogovornika – ko ta začne s kakšnim motoviljenjem – obgrize ko majhen pes;)

  13. Vsake toliko pokukam še v “veliki svet medijskih novic”, za katere se nekateri trudite, da so predvsem le “trači” še. Skoraj bi lahko rekel, da NE obstaja več medijska dejavnost, ki bi bila 100% POŠTENA, KOREKTNA DO VSEH in VSAKEGA ČLOVEKA VREDNA! Zakaj ? Zato, ker v tako modni in željni “demokraciji” lahko VSAK VSE POVE ALI NAREDI, in tisti, “ki imajo rezervno oblastno moč” lahko do onemoglosti tolčejo po glavah tistih, ki tega nimajo oz. “si morajo plačevati kvazi pomoč”, ta pa kot spet lahko vidimo, “je povezana le z denarjem, ne pa s pravico in poštenostjo”! Vsak kriminalec je kasneje obtožen (če sploh je!) kot pa navaden smrtnik, ki mu morajo “ta veliki” za vsak mali prekršek NA GLAS povedati, da “to se pa tako ne dela” ! Kam torej naj grem po “živo vodo resnice”, ki je tako potrebna za VSE ZEMLJANE ? V Sveto pismo sem šel, pa sem tudi s strani “velikih” doživel veliko krivico … Poznate odgovor VI, ki vse veste in o vsem lahko razpravljate ?!?
    Sam bi res rad vedel “kam iti, da bo vsaj tako, kot je bilo pred nastankom oz. “uvozom” ameriške demokracije, ki je prav njenim “očetom” zdaj velik trn v peti – nam pa še bo. Ja: BODIMO DOBRI je vedno večjrat slišati na vsakem koraku; PA SMO S TAKIM BESEDIČENJEM RES LAHKO DOBRI? Kaj, ko bi namesto tega nekomu, ki je pomoči potreben, raje pomagali pri napornem prizadevanju za NORMALNO ŽIVLJENJE? Pa mi ni potrebno odgovarjati z brezveznimi floskulami sodobnega novodobnega izražanja!
    Naj bo LEVO, DESNO ali v SREDNI, upam, da nisem edini, ki se trudi pošteno preiti skozi ta “nori” svet v svet večnosti in končnega sožitja med ljudmi! (brez smeška)

  14. T2, Zvon 1,2 znesejo 300 mio€ na DUTB. Preveč, mnogo preveč, da o tem nihče nima pojma, da se s tem ukvarjajo “strokovnjaki”… Kateri so ti propadli projekti, naložbe in kaj se je z njimi zgodilo?

    • Zdravko,
      aktualen in tehten poudarek.Sicer dolgovi Zvona T1 in
      T2 na DUTB znašajo nekoliko več – blizu 350 milijonov
      evrov.To je manj kot 5% od siceršnjih 8 milijard evrov
      ali 95 % vseh dolgov.
      IN TU JE PAST:Odlični mediji(Delo,Dnevnik,Mladina,RTV,
      POP TV,Nedeljski dnevnik itn.)namreč uporabljajo že
      dolgolet več kot 95% besed oziroma znakov,da vedno
      znova udrihajo po Zvonovih/Cerkvi,ki dolgujeta 5%
      dolgov,le okrog 5%besed oziroma znakov pa za kritično
      obravnavo tistih družb in drugih gospodarskih subjek-
      tov,ki dolgujejo več kot 95% dolgov.
      IN O TEM VEČ ALI MANJ MOLČIJO TAKO KLERIKI IN LAIKI V
      CERKVI – KOT TUDI VERSKI TISK!

      • Ni pasti. 5% ali 95%, dovolj je. Seveda je treba pogledati tudi druge, ampak skrivati se za 95% tudi ne gre. Vsakemu svoje.
        Tu gre še za bankrot nadškofije. To ni mala stvar.

        • Zravko,
          pezdir vidite v očesu drugega,ne vidite pa
          bruna v svojem očesu.5% je 5%,in 95% je
          95% – brez skrivanja in s sorazmernim prev-
          zemom posledic,vse drugo je – manipulacija.
          Domneval sem,da ni potrebno dokazovati,da je
          voda – mokra.

          • sorazmerni prevzem posledic? To ne obstaja.
            Ne dokazujte. Dovolj bi bilo spoštovanje do mnenja drugega.

          • Mene, kot katoličana, bolj boli tistih 5%, ki so jih zagrešili ljudje, ki sem jim zaupal, kot pa tistih 95%, za katere sem že od začetka vedel, da se kradejo.

            Tale portal ali pa iskreni.net je čisto nekaj drugega, kot pa Dnevnik in podobno.

  15. Gospod škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije, msgr. Andrej Glavan: “Poudarjam, da nisem bil nikoli klican na sodišče ali na poravnavo, ker to očitno še usklajujejo pravniki.” – Kaj pa potem pomeni tole?:

    Kardinal Franc Rode, ki bi o spornem dolgu in z njim povezani obnovi gradu Goričane verjetno znal povedati največ, je sodišču sporočil, da se obravnave ne more udeležiti zaradi »neodložljivih službenih obveznosti v Vatikanu«, apostolski administrator ljubljanske nadškofije in predsednik SŠK Andrej Glavan, ki je bil vabljen kot zakoniti predstavnik tožeče stranke, pa se za svojo odsotnost sodišču ni niti opravičil. Tako je jasno povedala sodnica. Tiskovni predstavnik nadškofije Boštjan Prevc je na naše vprašanje, zakaj se škof Glavan ni odzval vabilu sodišča, odgovoril, da »ni dobil nobenega osebnega vabila, da se kot priča udeleži današnje obravnave«.

    http://www.dnevnik.si/slovenija/sporno-obnovo-dvorca-goricane-bodo-resevali-dalec-od-oci-javnosti

Comments are closed.