Siva glava namesto tatuja

14

Na prvi pogled in po običajnih merilih bi se morala Nemčija zaviti v črnino. Dvorec Belvedere, sedež nemškega predsednika, zapuščata mladostni, postavni Christian Wulff in njegova petnajst let mlajša visokorasla soproga s precejšnjim tatujem na telesu. Kot kaže, bo predsedniški položaj po Wulffu podedoval starikavi, sivolasi, vsaj v primerjavi z Bettino Wulf nedvomno dolgočasni pastor Joachim Gauck. Toda Nemčija si je oddahnila.

Spodrsljaj Angele Merkel 

Težava dosedanjega predsednika je namreč očitno bila ravno v tem, da je bil po svoje presodoben. Da se je dajal preveč odnašati splošnemu toku. In drugače kot  kar lepo število njegovih predhodnikov je bil vse do izvolitve na predsedniški položaj z obema nogama v vsakdanjih političnih opravilih. Sicer sta bila pred njim šefa deželnih vlad tudi krščanski demokrat Richard von Weizsäcker in socialdemokrat Johannes Rau, toda Wulff je po vsem videzu že otrok novih časov. Svojo vlogo deželnega ministrskega predsednika je razumel tudi kot odskočno desko za različne drobne ugodnosti. Zasebni kredit za hišo v zameno za kakšen ugodni posel z deželo tukaj, prijateljev prispevek za promocijo knjige o zglednem premierju Spodnje Saške tam. Pa pol ducata brezplačnih letovanj na račun (poslovnih?) prijateljev kot višnja na torti. Za razmere v “novejših” demokracijah in tudi pri nas seveda ne gre za prehude eskapade, zaradi katerih bi letele glave predsednikov in ministrov. V Nemčiji je drugače. In ko je nekdanjemu deželnemu premierju, sedaj predsedniku, začelo goreti pod petami, je menil, da lahko kot državni poglavar še malo pourednikuje pri vplivnem časopisu. Zagrozil je s tožbo. In usodno ustrelil v koleno samega sebe. Da je lahko še za novo leto svoje sodelavce miril, češ da bo javnost na njegove afere kmalu pozabila, je bila samo posledica zanj srečne okoliščine.  Pred njim je namreč po samo enem letu drugega mandata že odstopil njegov predhodnik Horst Köhler, zaradi česar so Wulffov morebitni odstop mnogi razumeli kot uvod v hudo politično krizo.

Seveda ni moč vedeti, ali je Angela Merkel vedela za vse Wulffove okostnjake v omari, ko je junija 2010 izsilila njegovo kandidaturo za predsedniški položaj. Z njo je zasledovala dva pomembna cilja. Najprej je hotela ob izrazito politično profiliranem deželnem “knezu” disciplinirati svojo črno-rumeno koalicijo, po drugi strani pa je želela na reprezentativno funkcijo poslati priljubljenega krščanskega demokrata, ki bi bil lahko znotraj stranke še dolgo njen tekmec. Že takrat se ji je nakana posrečila zgolj za las, ker je opozicija predlagala Joachima Gaucka, ki je izpolnjeval tako rekoč vse pogoje za idealnega predsednika države. Kanclerko je motilo samo to, da ga je v tekmo poslala napačna stranka. In čeprav bodo to na glas povedali redki, sta Wulffov padec in ponovna Gauckova kandidatura, tokrat tudi z blagoslovom krščanskih demokratov, huda klofuta za Merklovo.

Dve predstavi 

Skoraj gotovo je v svoji ihti podcenila pojmovanje predsedniške vloge, ki se v Nemčiji in Italiji, pa še kje v parlamentarnih republikah z daljšo tradicijo, precej razlikuje od modela, kot ga ne poznamo samo pri nas, pač pa še v nekaterih bližnjih okoljih. Nemški predsednik si pač ne more kot njegov slovenski kolega privoščiti, da bi se v strankarskih razprtijah vselej in predvidljivo postavljal na eno (ali sploh katerokoli) stran in postal čisto navaden branjevec na politični tržnici, ki niti v trenutkih, ko bi mu ustavna pooblastila omogočala dejavno vlogo, ne zmore izstopiti iz političnega vsakdana. Nepojmljivo bi bilo seveda tudi, da bi ljudje takšno početje dojemali kot samoumevno in si celo želeli aktivnejše predsednikove vloge v političnem vsakdanu, kakor se rado dogaja v Sloveniji in v njeni soseščini. Zato ne v Nemčiji ne v Italiji predsednikov navadno ne izbirajo izmed ljudi, ki so še včeraj obrtniško delali politiko. In čeprav lahko vsaj italijanske izbire, ki dajejo vsemu skupaj precej gerontokratski videz, zbujajo celo posmeh, obstajajo zanje določeni razlogi. Izvolitev Christiana Wulffa in njegovo dojemanje političnih funkcij sta pomenila odklon od ustaljenih praks v Nemčiji. Zato bo zamenjava mladostnega politika  z ostarelim borcem za človekove pravice in prvim vodjem urada za dokumente zloglasnega vzhodnonemškega Stasija nekakšna vrnitev v običajno stanje. Je pa po svoje zanimivo, da bosta vsaj nekaj časa obe vodilni mesti v Nemčiji zasedala človeka z vzhoda, in to celo iz istega mesta.

Foto: James Boylan

14 KOMENTARJI

  1. Čas bo da Turka resno in večkrat ter vztrajno povprašate po odnosih s »spoprijateljenimi« podjetniki in o drugih zlorabah, ki jih je zagrešil.
    Že zdavnaj vas preganja čas in vest, da o tem povprašate tudi bivšega predsednika.

  2. Gospod Jože,
    verjetno gre za napako oziroma bolje rečeno neskladje tipkovnice s slovensko slovnico. Naj vam pomagam! Črka ü se najlažje dobi, če hkrati pritisnete tipko shift in tipko levo zgoraj, ono tik pod Esc. Nato pritisnete tipko u in napisala se vam bo črka ü.

    Kar se pa tiče sporočila, pa vam lahko samo čestitam! Resnično je že skrajni čas, da o tem povprašamo gospoda Türka in bivšega predsednika gospoda Milana Kučana!

  3. Našemu predsedniku pa tudi afere ne pridejo do živega.

    Mar se bo kar pozabilo, da je z držanim odlikovanjem odlikoval vodilnega SDV – jevca, čeprav dobro vemo, da SDV ni bila kaka dobrodelna organizacija,, da je v času, ko je bil že predsednik izbruhnila afera z mlado modrooko docentko, ki jo je nezasluženo sforsiral na pomembno funkcijo v okviru reševanja arbitražnega sporazuma s Hrvaško, da preko možnosti slovenske države in do nespopodobnosti črpa državni proračun za zadovoljevanje lastnih ambicij v zunani politiki tudi takrat, ko to ni v izrecnem državnem intresu, da se vrstijo afere s predragimi potovanji v tujino, da je omogočil in ne sankcioniral nakupovanje raznih oblačil in spodnjega perila za svoje uslužbence, ki ne spadajo med protokolarna občlačila, da ni predsenik vseh Slovencev in tako dalje in tako naprej.

    • Napačno razmišljanje, gospod Rx170. Tukaj gre bolj za čistko. Na vsako oblast se lepijo nemoralni koristolovci. Gospa Angela se jih očisti, naš gospod Pahor pa jih je podpiral … do britkega konca. Je pa to lepo znamenje za nas in z malce neprijetno za našo vlado: če ne bo pridkana, se ji bo gospa Angela odpovedala.

  4. Spostovani g. Maver,

    morda bi bilo dobro se povedati, kaj je izbilo sodu dno pri Christianu Wulffu. Vse, kar ste nasteli, je seveda povsem napacno in tega si politiki enostavno ne smejo privosciti, vendar je bilo odlocilno to, da je v casu, ko je bil ministrski predsednik Spodnje Saske, njegova zvezna dezela dala jamstvo v vrednosti 4 Mio. € za neko filmsko produkcijo. In prav prejemnik tega jamstva mu je “predplacal” hotel na otoku Sylt. Nemski predsednik sicer pravi, da je to predplacilo oz. rezervacijo takoj vrnil v gotovini, a drzavnemu tozilcu Spodnje Saske se je to zdelo sumljivo in je zahteval odvzem imunitete. Gre namrec za nepristranskost in favoriziranje nekoga, v tem primeru filmskega producenta. In to je dovolj, da pade nemski predsednik, ceprav tega jamstva sploh ni bilo potrebno vnovciti.
    Zivim v Nemciji in sem lahko samo navdusena nad resnicno NEODVISNIM sodstvom. Ce kaj, potem moramo mi Slovenci zaceti prav tu. In dela bo zelo zelo veliko.

  5. V Nemčiji vsake pol leta odstopi kakšen minister ali pomemben politik. Tako je prav. Kdaj bomo to doživeli v SLoveniji?

    Edino naši kvali-libralci tega še ne razumejo dovolj dobro. Enakost za vse, pravica za vse.

  6. ojoj… če bi pri nas zaradi takšnih bagatel morali pa celo odstopati…
    ja kdo pa bi potem še sploh ostal v politiki…
    ;-p
    ja, ja, fašenk je kriv

  7. Padec Wulffa v Nemčiji je posledica levičarjev, ki se nikakor ne morejo upirati kanclerki. Kanclerka Merkl uspešno vodi nemško vlado, hkrati pa je prva dama Evropske skupnosti. Še nikoli od 2. svetovne vojne sem, ni imela Nečija takšne moči v Evropi in ne takšnega ugleda. To seveda moti nemške levičarje, ki so nesposobni, a hudo zavistni.
    Povedano je seveda možno preslikati v slovensko okolje. V Sloveniji imamo dokazano popolnoma nesposobno levico.Tako kot je levica zavozila Slovenijo ni uspelo še nobenemu okupatorju vključujoč Hitlerja in Musolinija skupaj.
    Na gospodarskem področju je slovenska levicaa katastrofa, pa tudi na družbenem področju ni nič bolje. Sposobni pa so podreti aktualno vladoskritikami in širjenjem laži, ki jih pretapljajo v resnico. To je šele začetek, ki se bo stopnjeval in končno bo prišlodo zelo hudih napetosti in obtožb.Upam, da se kolicija ne bo dala in bo prešla čez hude ovire. Najtežje bo takrat, ko bo levica dokončno izgubila materialno podlago za svoje delovanje.
    Vse do sedaj namreč ni bila odcepljena od bank in nenehnega priliva, ki je omogočal porajanje tajkunov in financiranje obširnega propagandnega stroja v novinarstvu in kulturi.
    Finančno zaledje pada in vse manj je denarja.Vso bogastvo, ki so si ga slovenski kvazilevičarji pridobili,je je bilo pridobljeno v glavnem z goljufijami, ki jih je omogočilo stanje v državi: njim prirejena zakonodaja, neučinkovitost policije in tožilstva, pa tudi sodstva in popolnoma anemične kontrolne službe.
    Kmalu bo finančni krah na RTV. Nič bolje ni v časopisnih hišah. Nepremičninskim tajkunom pada vrednost in počasi eden za drugim prihajajo v bankrot. Sla po bogatem in brezdelnem življenju je velika in za takšno ugodje se bo potrebno boriti.In to z vsemi sredstvi.Mislim,da tudi atentati niso izključeni.
    Popolnma realno je pričakovati mafijske obračune in atentate s plačanimi morilci iz nam darge in bližnje Republike srpske.
    V tem se razlikujeta nemška in slovenska levica. Nemška levica iz zavisti ruši predsednike, ki jih ustoličuje uspešna Angela Merkl, naša levica pa bo pričela kontra revolucijo in poskušala ponovno zasesti oblast in zagotoviti svojim liderjem udobno življenje.
    Ji bo uspelo?

    • Čakaj malo, a je nemška levica npr. zu Getenbergu prepisala doktorat ali pa organizirala Wulfove rabote….

      • Nemška levica je sicer precej boljša od slovenskih postkomunistov, vendar je kljub temu ne bi mazal na kruh.

        Povsod po svetu levičrji ne bi veliko delali, temveč samo zapravljali.

Comments are closed.