Širši problem kršitve policijske prisege 25. 6. 2021 ob 17. uri ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani

Neposredno po grozečem ukazu domnevnega programskega in organizacijskega vodje napadalne množice oseb so se policisti, ki so bili do tedaj v varovalni vrsti obrnjeni proti napadalni veliki množici spodaj, obrnili zoper napadano majhno skupino oseb na pročelju spomenika ter slednje prisilno odvedli.

Sporočilo za javnost Generalne policijske uprave, Ministrstvo za notranje zadeve RS (GPU) z dne 28. junija 2021 (vir) in izjava za javnost dr. Antona Olaja, generalnega direktorja te uprave na Twitterju dne 28. 6. 2021 ob 9.28 (vir in vir) se nanašata na v javnosti izražene dvome in vprašanja, ali je policija v petek, 25. 6. 2021, »v času varovanja neprijavljenega javnega shoda na Prešernovem trgu v Ljubljani« delovala nepristransko in omogočala udejanjanje človekove pravice in temeljne svoboščine vsem udeležencem shoda enako. Glede tega je ugotovljeno neskladje in različnost interpretacij istega dogodka glede ukrepanja policije med »sobotnim poročilom Policijske uprave Ljubljana in kasnejšo dopolnitvijo tega poročila« na eni strani in »dostopnim videogradivom z družbenega omrežja« na drugi strani. Ker je za odgovor o strokovnem in zakonitem delu neizogibno treba ugotoviti dejansko stanje, je generalni direktor GPU dr. Olaj v nedeljo, 27. 6. 1991, odredil izvedbo nadzora nad delom PU Ljubljana. Ugotovitve bodo znane v tednu dni, torej do 5. 7. 2021.

Dejansko stanje po sporočilu in izjavi z dne 28. 6. 2021 o spornih policijskih aktih – »sobotno poročilo PU Ljubljana in kasnejša dopolnitev tega poročila« – javnosti ni dostopno, ker je nadzorstvena zadeva GPU v teku. Dejansko stanje po v sporočilu in izjavi navedenem »dostopnem videogradivu z družbenega omrežja« je dostopno. Primer slednjega je videoposnetek v trajanju 2.16:51 z naslovom »25.06.2021 Proslava na Prešernovem trgu« (vir in vir) od Topnovice.si, TOPTV  Slovenija oziroma TOPNEWS.si, internetni portal d. o. o., Celje, last Dejana Voduška (vir), ki je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 2059, kjer sta vpisana odgovorni urednik Vladimir Vodušek in odgovorna oseba Janko Žičkar (vir).

Dejansko stanje 25. 6. 2021 ob 17. uri ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani

Iz navedenega videoposnetka je razvidno naslednje dejansko stanje:

Čas trajanja video posnetka je razviden na posnetku levo spodaj. Ob trajanju 0.24 videoposnetek kaže na dogajanje v smeri od desnega roba stopnišča cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani proti jugozahodu, kjer je razvidna ura na pročelju stavbe na Wolfovi ulici 4 v Ljubljani na parc. št. 3133, k. o. 1725 Ajdovščina, ki kaže, da je dejanski čas približno 4.50, s tem da na tej uri ni razvidno, ali gre za dopoldanski ali popoldanski čas. Iz celotnega videoposnetka je razvidno močno sijoče sonce, podolgovate sence objektov pa so razvidne v smeri z zahoda proti vzhodu, kar kaže na popoldanski čas, torej gre pri navedenem času ure za dejanski čas približno 16.50.

Nadaljnji čas je razviden ob trajanju video posnetka 22.05, ko ura na pročelju stavbe na Čopovi ulici 1, Prešernov trg 3, parc. št. 3127, k. o. 1725 Ajdovščina, kaže dejanski čas približno 7.12, ker je popoldan, gre torej za 19.12. Poleg navedenih podatkov o dejanskem času je ob trajanju video posnetka 27.38 na uri na Wolfovi ulici 4 dejanski čas približno 7.20, to je 19.20, ob trajanju 1.02:41 pa kaže ta ura dejanski čas približno 7.55, to je 19.55. Navedeno v luči policijsko nadzorstvene zadeve z dne 27. 6. 2021 kaže, da je ob trajanju videoposnetka 7.25, ko pride dne 25. 6. 2021 do eskalacije protipravnih dogodkov ob Prešernovem spomeniku, dejanski čas približno 16.52.

Lokacijsko gledano, videoposnetek od začetka dalje kaže na zgoščevano zbiranje oseb, sprva predvsem ob skrajnih robovih Prešernovega trga na parc. št. 3283/1 in na začetku Wolfove ulice, parc. št. 3288, Hribarjevega nabrežja, parc. št. 3778/3, Tromostovja, parc. št. 3778/3, in Miklošičeve ceste, parc. št. 3282/1. Ob navedenem je iz nadaljevanja videoposnetka razvidno zgoščeno zbiranje oseb tudi ob začetkih Petkovškovega nabrežja, parc. št. 3845/3, in ob vznožju Prešernovega spomenika, parc. št. 3284, vse k. o. 1725 Ajdovščina.

Dne 25. 6. 2021 se je po splošno znanih podatkih policije ob zadevnem času na navedeni lokaciji »zbralo okoli 9000 oseb« (cit. po STA, 26. 6. 2021 – vir). Iz navedbe sporočila in izjave z dne 28. 6. 2021 – »v času varovanja neprijavljenega javnega shoda na Prešernovem trgu v Ljubljani« – je razvidno, da shod ni bil prijavljen. To kaže na kršitev dolžnosti prijave shoda iz 11. člena Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ – vir), za katero je odgovoren domnevni organizator shoda. Zadevni videoposnetek kaže, da je tako programski kakor tudi organizacijski vodja tega shoda znani politični aktivist Jaša Jenull – glej na primer videoposnetek ob trajanju ob trajanju 11.00: »Kr še mal se sprostimo zdele in razporedimo, čakamo še mal, da se naberemo, potem bomo pa počas začel s programom

Poleg tega video posnetek kaže tudi, da navedeni Jaša Jenull vodi programsko in organizacijsko shod v smeri podpihovanja in ščuvanja k skrajnemu nasilju s strani očitno razdraženih in sporadično napadalnih oseb s tega shoda s ponavljajočimi glasno ozvočenimi grožnjami, naperjenimi zoper množično napadane druge osebe na shodu in zoper policijo, ki je slednje do tedaj varovala, ter ob izrecnih ukazih policiji, naperjenih v smer prenehanja policijskega varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin napadane majhne skupine oseb – glej videoposnetek ob trajanju 7.25:

»Policija, odstranite to neonacistično zalego dol s Prešernovega spomenika! Takoj, če ne jih bomo odstranil mi! Pozor! Odstrante neonaciste iz spomenika Prešernu zdej, takoj, če ne jih bomo odstranil mi! Odstrante jih dol z spomenika!«

Na drugem mestu videoposnetek kaže, da navedeni vodja programsko in organizacijsko eskalira razjarjeno množico oseb s shoda še z nadaljnjimi širše posplošenimi pozivi in podpihovanjem te množice oseb s shoda v smer izvrševanja najskrajnejših dejanj zoper človekove pravice in temeljne svoboščine tistih oseb, katerih mnenja se istovetijo s politiko predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše – glej na primer videoposnetek ob trajanju 10.42: »[…] Smrt janšizmu! Smrt janšizmu! […] Janšizmu!«

»Bejšte stran, policaji!«

Ob tem videoposnetek kaže, da je stopnjevanje prepovedanih ravnanj eskaliralo že pred trajanjem videoposnetka 7.25. Ob trajanju 4.38 se vidi prihod policistov proti Prešernovemu spomeniku iz smeri Miklošičeve ceste. Kamera se nato približa temu spomeniku, tako da je iz posnetka razvidna zgoščena večja množica ljudi, ki po približni oceni posnetka kaže tisoč oseb. Velika množica s treh strani obkroža obratno nesorazmerno majhno skupino približno desetih oseb, ki s podolgovatim transparentom stojijo ob desni strani Prešernovega spomenika, gledano iz smeri Čopove ulice. Ko se kamera povsem približa nemirnemu dogajanju, je od trajanja videoposnetka 4.49 dalje videti grozeče kričanje s sporadičnimi napadi različnih oseb iz zadevne približno tisočglave množice oseb, kar je naperjeno zoper navedeno majhno skupino oseb.

Ob 5.03 videoposnetek kaže, da se med skupini vrine policist, sliši se del ukaza, »da upoštevate navodila policije«. Kljub policijskemu ukazu se kričanje in sporadično fizično napadanje s strani pripadnikov velike množice oseb zoper osebe iz majhne skupine stopnjuje. Ob na primer 5.11 videoposnetek kaže napad osebe iz razjarjene velike množice s trganjem transparenta osebam iz majhne skupine iz rok, ob 5.20 druga oseba prav tako v napadu trga navedeni transparent iz rok, napadana majhna skupina oseb pa se umakne k pročelju Prešernovega spomenika. Videoposnetek kaže, da postaja velika množica v napadalni razjarjenosti vse glasnejša.

Ob 5.52 posnetek kaže, da se iz razjarjene velike množice oseb pod spomenikom pririne na pročelje spomenika neposredno k napadani mali skupini oseb Jaša Jenull, na kar se na gesto tam stoječega intervencijsko opremljenega policista umakne nazaj v množico. Napadano majhno skupino oseb na pročelju spomenika tedaj zavaruje prihod intervencijsko opremljenih policistov, katerih simboli na posnetku niso dobro razvidni; ti na pročelju spomenika oblikujejo strnjeno vrsto, obrambno obrnjeno proti razjarjeni veliki množici spodaj.

V nadaljevanju videoposnetek kaže stopnjevanje kričanja in groženj iz razjarjene velike množice, naperjeno zoper na pročelje Prešernovega spomenika umaknjeno majhno skupino s transparentom, ob 7.04 videoposnetka se iz razjarjene velike množice sliši poziv policiji k umiku s položaja varovanja:

»Bejšte stran, policaji!«

Eskalacija navedenega dogajanja se, kot je bilo že osvetljeno, kaže od 7.25 dalje, ko se neposredno ob levem boku vrste intervencijsko opremljenih policistov oglasi Jaša Jenull po ozvočenju, s čimer preglasi celotno dogajanje. Videoposnetek kaže ponavljajoče odločno ukazovanje policistom, naj se umaknejo s položaja varovanja ob neutemeljenih zmerljivkah in potencialnih grožnjah:

»Policija, odstranite to neonacistično zalego dol s Prešernovga spomenika! Takoj, če ne jih bomo odstranil mi! Pozor! Odstrante neonaciste iz spomenika Prešernu zdej, takoj, če ne jih bomo odstranil mi! Odstrante jih dol z spomenika!«

Ob navedenem se intervencijsko opremljeni policisti odzovejo takoj in se, do tedaj v varovalni vrsti obrnjeni proti razjarjeni veliki množici spodaj, obrnejo zoper napadano majhno skupino oseb na pročelju spomenika ter slednje prisilno odvedejo pred vhod lekarne v stavbi na naslovu Petkovškovo nabrežje 1, Prešernov trg 5, Trubarjeva cesta 2, Prešernov trg 6, parc. št. 2672 že navedene k. o.

Od tedaj dalje je v nadaljevanju videoposnetka razvidno, da razjarjena velika množica oseb zavzame Prešernov spomenik ob domnevnem programskem in organizacijskem vodstvu Jaše Jenulla s ponavljajočimi se pozivi po ozvočenju ob 10.42 posnetka: »Smrt fašizmu! Smrt janšizmu! Smrt janšizmu! Smrt fašizmu! Smrt neonacizmu! Janšizmu!«, kar kaže na javno pozivanje in podpihovanje razjarjene množice oseb na shodu v smer skrajnih dejanj zoper človekove pravice in temeljne svoboščine tistih, ki se strinjajo s politiko predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše.

25. 6. 2021 ob 17. uri ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani

V luči dne 27. 6. 2021 odrejene policijsko nadzorstvene zadeve kaže navedeno dejansko stanje, na primer ob trajanju videoposnetka 5.11, 5.20, 7.25 in 10.42, na kršitev prepovedi iz 1. odstavka 6. člena ZJZ, po kateri je prepovedano organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzročanja nasilja oziroma motenja javnega reda. V navedenih okoliščinah se kaže prekršena tudi prepoved ravnanja po 2. odstavku 23. člena ZJZ, po katerem se nihče ne sme udeležiti shoda oziroma prireditve, ki je prepovedana.

Konkretne okoliščine utemeljeno kažejo na domnevno opustitev dolžnosti policije iz 33. člena ZJZ, ki mora razpustiti shod zadevne velike množice oseb, ki programsko in organizacijsko vodeno napada manjšo skupino oseb, stisnjeno na pročelju Prešernovega spomenika v Ljubljani, in napadanim in policiji grozi in ukazuje policistom, naj prenehajo varovati napadano majhno skupino oseb, ob tem pa p­onavljajoče poziva in podpihuje razjarjeno množico oseb na shodu v smeri skrajnih dejanj zoper človekove pravice in temeljne svoboščine oseb z drugačno politično opredelitvijo. Ravno nasprotno, kaže, da so se neposredno po grozečem ukazu domnevnega programskega in organizacijskega vodje napadalne množice oseb policisti, ki so bili do tedaj v varovalni vrsti obrnjeni proti napadalni veliki množici spodaj, obrnili zoper napadano majhno skupino oseb na pročelju spomenika ter te osebe prisilno odvedli.

Okoliščine kažejo tudi na domnevno kršitev generalne policijske klavzule iz 10. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol – vir), po katerem mora policija generalno ukreniti vse potrebno, da od skupnosti ali posameznika odvrne nevarnost ali prepreči ravnanje, ki ogroža varnost ali javni red. V luči notranjega vsebinskega bistva, jedra policijskega poklica se zadevne domnevne opustitve kažejo kot kršitev policijske prisege iz 59. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol – vir), skladno s katero so policisti prisegli, da bodo pri izvajanju nalog policije vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjevali svoje naloge ter spoštovali človekove pravice in temeljne svoboščine.

Za domnevne kršitve zakonitosti in strokovne uporabe policijskih pooblastil je v luči 27. 6. 2021 odrejenega notranjega policijskega nadzora na prvem mestu odgovoren vodja policijske enote ali oseba, ki jo ta za to pooblasti (primerjaj 132. člen ZNPPol), poleg teh pa so odgovorni tudi konkretno udeleženi policisti sami.

Širši problem kršitve policijskega varstva pravic dne 25. 6. 2021 napadanih oseb

V vsebinskem bistvu, jedru problema indicev policijskih opustitev v konkretni zadevi z dne 25. 6. 2021 ob 17. uri gre za varovanje dveh človekovih pravic in temeljnih svoboščin napadane majhne skupine približno desetih oseb, ki je umaknjena pred približno tisočglavo razjarjeno množico oseb s pročelja Prešernovega spomenika v Ljubljani, parc. št. 3284, k. o. 1725 Ajdovščina. To sta pravica do mirnega zbiranja in pravica do svobodnega združevanja.

Ob indicih teh policijskih kršitev dne 25. 6. 2021 se kaže širši problem kršitev temeljnih 30-letnih, to je od 25. 6. 1991 dalje, mehanizmov delovanja Republike Slovenije, ki ločijo našo državo od pretekle totalitarne države slovenskih prokomunistov »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in se v njej hudo kršijo človekove pravice [zaradi česar] za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ« (cit. primerjaj s tretjo uvodno izjavo in 2. odstavkom I. razdelka Temeljne ustavne listine o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije z dne 25. 6. 1991 – vir).

Prav v luči temeljne razlike s preteklo totalitarno državo se lahko kaže širši problem domnevne policijske opustitve varstva pravice do mirnega zbiranja in do svobodnega združevanja.

Navedeni pravici namreč sodita v sklop tistih temeljnih ustavnih vrednot, ki jih je treba posebej spoštovati in dosledno zagotavljati njihovo resnično udejanjanje, kajti:

»[…] zaradi bridkih zgodovinskih izkušenj slovenske družbe iz obdobja bivšega komunističnega totalitarnega sistema je v zgodovinsko poslanstvo slovenske ustave vgrajen tudi njen temeljni cilj, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema. Pravica do svobodnega združevanja sodi v sklop tistih temeljnih ustavnih vrednot, ki jih je treba posebej spoštovati in dosledno zagotavljati njihovo resnično udejanjanje. To je toliko bolj pomembno, ker je komunistični režim po prevzemu oblasti od leta 1945 naprej na ustavni ravni in tudi z zakonsko ureditvijo navidezno zagotavljal svobodo združevanja vključno z ustanavljanjem in delovanjem političnih strank, v resničnem življenju pa so takratne komunistične oblasti delovanje opozicijskih političnih strank na vse možne načine z represivnimi ukrepi popolnoma zatrle in jih dejansko izločile iz političnega življenja […].«  (cit. smiselno po 1., 2. in 3. povedi točke 7.B.-I. obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 301/96 z dne 15. 1. 1998).