Poslancu SDS Anžetu Logarju je ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi minister Boris Koprivnikar, odvzelo diplomatski naziv pooblaščeni minister, ki ga je Logar pridobil leta 2013. Na ministrstvu so se za odvzem odločili na podlagi ugotovitev inšpektorice za javni sektor, da v času imenovanja v naziv ni imel zahtevane izobrazbe. Logar je imel sicer v času imenovanja v naziv za stopnjo višjo izobrazbo od zahtevane.
Anže Logar je bil od marca 2013 zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ), septembra 2013 pa je bil imenovan v diplomatski naziv pooblaščeni minister in zasedel diplomatsko delovno mesto prvega ranga v Sektorju za gospodarsko promocijo. Za naziv pooblaščeni minister se zahtevajo:
- univerzitetna izobrazba oziroma izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje,
- diplomatski izpit, za nazive prvega kariernega razreda pa tudi višji diplomatski izpit in
- delovne izkušnje na ministrstvu za zunanje zadeve ali delovne izkušnje, kot jih določa zakon.
Na MZZ so ugotovili, da Logar izpolnjuje navedene zahteve, imenovan pa je bil pod pogojem, da v enem letu opravi diplomatski izpit in višji diplomatski izpit. Oba je opravil v predpisanem roku.
Magister znanosti, a brez univerzitetne izobrazbe
Inšpektorat za javni sektor je prijavo o domnevnih nepravilnostih prejel maja 2014, zadeva pa je v predalu ležala do avgusta lani, ko je inšpektorica Duša Pokeržnik ministrstvo za zunanje zadeve pozvala, naj predloži dokazila o izvedbi postopka Logarjeve zaposlitve in imenovanja v naziv. Inšpektorica je ugotovila, da Logar ni izpolnjeval pogojev glede predpisane izobrazbe.
Naj pojasnimo. V času inšpekcijskega nadzora Logar ni bil zaposlen na MZZ, ker je julija 2014 nastopil mandat poslanca državnega zbora in to funkcijo opravlja še danes, ima pa pravico, da se po treh mesecih po preteku te funkcije vrne na MZZ na delo, ki ga je opravljal, oziroma drugo ustrezno mesto.
Logar, ki je bil pred vstopom v politiko zaposlen v SKB banki, kot poslanec od aprila 2015 vodi parlamentarno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za drugo sanacijo slovenskega bančnega sistema. Pregleduje na desettisoče strani dokumentacije bank, tudi tiste, ki je preiskovalna sodnica Deša Cener ni želela izročiti, a je nato izročitev naložilo višje sodišče, in zaslišuje priče. Komisija bo jeseni izdala delno poročilo o ugotovitvah glede odgovornosti za bančno luknjo, ki je nastala v Probanki in Factor banki.
Pripravila Urška Makovec, več lahko preberete na siol.net.
