siol.net: Kako se je zdravstvene reforme lotila Hrvaška in kaj se lahko nauči Slovenija

1
251

Medtem ko na Hrvaškem bliskovita reformna politika ministra za zdravje Siniše Varge buri duhove kot preveč radikalna, Slovenija na večje korake ministrice Milojke Kolar Celarc v zdravstvu še čaka.

Hrvaški minister za zdravje iz socialdemokratskih vrst Siniša Varga je položaj nastopil junija lani. Zobozdravnik in specialist zobne protetike ima skoraj petnajst let izkušenj v upravah zdravstvenih ustanov, bil je pomočnik ministra za zdravje, vodil hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje in svetoval pri svetovni banki. Njegove vloge pri zdravstveni reformi verjetno ni mogoče omejiti izključno na zdajšnji mandat.

Iz zdravniških vrst pa ne prihaja Milojka Kolar Celarc, ki je ministrica za zdravje od 18. septembra lani. Ekonomistka in revizorka je bila več let članica uprave Vzajemne, ki jo je med letoma 2011 in 2013 tudi vodila. Kot dolgoletna sekretarka na finančnem ministrstvu je bila med drugim zadolžena za uvedbo davka na dodano vrednost.

Preteklo leto v slovenskem zdravstvu zaznamovali škandali

Dobro leto mandata ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc je minilo v znamenju:

– razkritij nepravilnosti na nevrološki kliniki in otroški srčni kirurgiji,
– zaostrovanja na onkološkem inštitutu,
– dveh opozorilnih zdravniških stavk ter
– zapletov pri imenovanju generalnega direktorja ljubljanskega kliničnega centra.

Kljub temu Kolar Celarčeva ocenjuje, da je ministrstvo za zdravje v njenem mandatu naredilo več kot v celotnem prejšnjem mandatu skupaj. V pogajanjih z zdravstvenima sindikatoma se ji je stavki za zdaj uspelo izogniti, saj bodo pogovore o standardih in normativih nadaljevali. Doreči nameravajo tudi novo kolektivno pogodbo za zdravnike in sistem njihovega nagrajevanja.

Kako daleč je ministrica z uresničevanjem obljub

Junija letos je Milojka Kolar Celarc za jesen napovedala resolucijo o nacionalnem načrtu zdravstvenega varstva. V skupno javno naročilo za zdravila je ministrica vključila vseh 28 bolnišnic, s čimer naj bi pri nakupu zdravil prihranili od sedem do 12 milijonov evrov (oziroma od 15 do 20 odstotkov). Ministrica pravi, da pričakuje še vsaj dva mandata, v desetih letih pa napoveduje:

– večjo uspešnost zdravstvenih zavodov,
– nadzor nad izvajanjem obveznega zdravstvenega zavarovanja,
– preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja in
– skrajšanje čakalnih vrst.

Obenem želi ministrica z akcijskimi načrti urediti področje koncesij, javnih naročil in zagotoviti dodatno financiranje preventivnih programov. Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin se je na predlog resolucije odzval ostro in ga označil za seznam lepih želja. Ministrstvu za zdravje je očital, da ne predlaga konkretnih rešitev, medtem ko naj bi izdelane predloge sindikata ignoriralo.

Poleti je Milojka Kolar Celarc s podjetjem Kolektor Koling podpisala pogodbo za izgradnjo druge faze ljubljanske urgence, vredno 21,8 milijona evrov. Nekdanjemu v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Simonu Vrhuncu naj ne bi več zaupala, kljub temu pa je ves čas podpirala Andreja Baričiča, ki ga je v četrtek za generalnega direktorja UKC imenoval svet zavoda.

Pripravil Martin Petrovčič, več lahko preberete na siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


1 komentar

  1. Sicer ne poznam reform aktualnega hrvaškega ministra leve vlade, bi pa le zapisal, da je hrvaški zdravstveni sistem mnogo manj prijazen in dostopen pacientu od slovenskega. Torej manjši obseg pravic iz zavarovanja, več doplačil iz osebnega žepa, težja dostopnost.

    Čisto tako v informacijo, da se Slovenci ne zavedajo ( očitno se tega ne zavedajo, ker jih navdušuje aferaški medijski stampedo proti slovenskemu zdravstvu) da za svoj denar še vedno dobijo najboljšo medicino od vseh držav ex-komunizma. Nedvomno največji obseg pravic. Še od pogrebnine in posmrtnine kot dela zdravstvenega zavarovanja, ki so unikum v svetu, so se komaj bili pripravljeni ločiti.

    Način, kako se slovenski mediji lotevajo slovenskega zdravstva, je daleč od vsakega prispevka k razumnim razpravam in k reformam. Če mislijo, da so naredili recimo kaj koristnega, ko so pomagali dr. Breclju spraviti dr. Remškarja, odličnega zdravnika, managerja in demokrata s čela Onkološkega inštituta in pripeljali tja neko polanonimno Saftijevsko ( torej udbovsko) pravnico in razsodnico v tožbah udbovcev kontra demokratičnim strankam, potem živijo v paralelnem svetu.

    Razen tega je nepercipiran mentalni problem, da se kvalitete v zdravstvu ne more meriti le po ekonomističnih kriterijih. Ni najbolj kvalitetno vodena bolnišnica nujno tista, ki ima najboljše denarne bilance, daleč od tega. In ni kriterij kvalitetnega dela v medicini v prvi vrsti ta, da se za čim manj denarja naredi čimveč v čim krajšem času.

    To je forsiral Samo Fakin v svojem vsemogočnem zavodu. Ker si je s tem pridobival naklonjenost v skuščini sedečih sindikalističnih in gospodarsko-zborničnih funkcionarjev, ki o vsem v slovenskem zdravstvu odločajo, ne da bi imeli pojma o stroki.

    Ker odločajo tako kot odločajo, torej mimo stroke, ima Slovenija npr. 20-30% preveliko smrtnost za rakom. In obenem zdravnice družinske medicine umirajo okoli 8 let prej kot druga ženska populacija. Eno z drugim je zelo povezano. Razložite si sami, kako.

    Skrajni čas je, da Slovenci urejanje zdravstva prepustijo stroki. Tudi in predvsem v dobro pacientov.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite