Simpozij o Slovencih v znamenju devetic 20. stoletja

3
338
Simpozij o Slovencih v znamenju devetic 20. stoletja Foto: Hiša Plečnik
Plečnikov parlament, ki ga je poimenoval Katedrala svobode. Foto: Hiša Plečnikstoletje

V 20. stoletju je malo letnic, ob katerih bo velika večina Slovencev najprej pomislila na isto stvar. Verjetno ne bi prišla dlje kot do leta 1941, 1945 in 1991. Vprašanje je, ali bi se med prvo peterico najbolj prepoznavnih sploh znašlo katero od let s končno devetico, pa čeprav je leto 1989 s padcem berlinskega zidu med tistimi petimi, ki so najtemeljiteje zaznamovale minulo stoletje. Tudi z letom 1939 premnogi ne bi vedeli, kaj početi, da ne govorimo o letu 1929, če ostanemo samo pri tistih treh, na katere bi človeštvo in zgodovinarji morali pomisliti najprej.

Druge devetice ostajajo daleč v senci naštetih, razen nemara majhnega koraka za človeka in velikega za človeštvo pred natanko pol stoletja, leta 1969. Zgodovinar bo moral že krepko pomisliti, kaj bi bil za svet ali za Slovence najpomembnejši dogodek leta 1909, 1919, 1949, 1959 ali 1979. Vsaka teh letnic za kakšno leto odstopa od tiste, ki mu pride na misel veliko prej, denimo 1918, 1948 ali 1980.

Čemu se torej sploh ukvarjamo z letnicami in jih silimo v isti kalup – v kalup devetic 20. stoletja? Mar se zgodovina ne ukvarja s posameznimi problemi, obdobji, s procesi, tudi s ključnimi dogodki, ne pa z nekakšnimi umetnimi povezavami in asociacijami, ki sodijo prej v domeno kakšne numerologije? Našli bi še druge ugovore. Vsaka letnica s končno devetico ima lastne specifičnosti, nobene ni mogoče obravnavati s povsem enakimi vatli kakor drugo, družbene spremembe, ki so se dogodile med dvema sosednjima deveticama, pa so bile včasih večje kot med dvema, ki ju ločijo tri desetletja ali celo več.

Namen simpozija o Slovencih v znamenju devetic 20. stoletja

Namen simpozija o Slovencih v znamenju devetic 20. stoletja ni iskanje tovrstnih povezav, ampak v posameznih časovnih izsekih prikazati tiste pojave, probleme, procese in dogodke, ki so v obravnavanih letih bodisi dosegali vrhunec bodisi zaton, ki so se začeli ali pa so tiho, skoraj neopazno zoreli, tako da se zdi samo leto brez posebne zveze z njimi. Je mar leto 1989 mogoče primerjati z naslednjima dvema ali tremi od 1990 do 1992? Bi triu pripisali vsaj približno tolikšno prelomnost kakor letu 1988, ko se je vse dogajalo veliko bolj množično, spontano, evforično? In vendar brez temeljitega dela v letu 1989 ne bi bilo ne prvih demokratičnih volitev ne plebiscita ne osamosvojitve Slovenije.

Naše srečanje se ne ukvarja s čisto vsemi deveticami preteklega stoletja, saj zavestno izpušča zadnjo, ki so jo celo stoletje pričakovali domala kot magično, tj. z letom 1999. Prvi razlog je majhna časovna distanca, drugi pa dejstvo, da se je kratko 20. stoletje po mnenju mnogih končalo že konec osemdesetih let. Tudi kar zadeva Slovence in slovenski prostor, je temu v marsičem mogoče pritrditi.

V ospredju obravnave je torej nacionalni prostor, ki je kot takšen dozorel šele v začetku stoletja in je ob njegovem koncu dosegel polno afirmacijo. Pri vsakem letu se bomo dotaknili širšega okvira, temeljnih značilnosti slovenskega prostora in se slednjič seznanili z nekaj izbranimi temami, ki so obravnavano leto po presoji referentov zaznamovale bolj kakor druga oziroma ki so po krivici ostale prezrte.

Referati

1. del: 9.30–11.00

Pozdravne besede

Slovenci leta 1909 – običajno leto belle époque? ddr. Igor Grdina

Slovenci leta 1919 – prelom po prelomu? dr. Andrej Rahten

Slovenci leta 1929 – med narodom in kraljem dr. Jurij Perovšek

Slovenci leta 1939 – med vojno in mirom dr. Renato Podbersič

Odmor

2. del: 11.15–13.15

Slovenci leta 1949 – med Stalinom in Titom dr. Helena Jaklitsch

Slovenci leta 1959 – med jugoslovanstvom in narodom Tomaž Ivešić, mag. zgod.

Slovenci leta 1969 – med reformizmom in kontrarevolucijo mag. Jurij Pavel Emeršič

Slovenci leta 1979 – med starimi in novimi potmi dr. Jelka Piškurić

Slovenci leta 1989 – med Jugoslavijo in Slovenijo

  1. Rosvita Pesek

 

Razprava: 13.15–13.30

3 KOMENTARJI

  1. Končno! Spoštljiv poklon!

    Kje pa se bo odvijal ta simpozij o Slovencih?!

    Plečnikov parlament je potrebno čimprej uresničiti. Zanimivo, da je ta projekt še danes sodoben, neverjeten.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite