Simbolni prelom s starim ni dovolj

Selitev Titovega kipa.
Selitev Titovega kipa.

Minili sta že krepko več kot dve desetletji, odkar je Lojze Peterle simbolno odstranil sliko Josipa Broza Tita iz vladnih prostorov ob prevzemu nove funkcije ministrskega predsednika ter zahteval, da se naslavljanje tovariš/tovarišica zamenja z gospod/gospa, saj so (bili) to »simboli drugega časa«.

Skrivati se za antifašizmom

Kot pravi rek, zgledi vlečejo, ne glede na to, koliko časa traja da se ti zgledi udejanjijo. Pred dnevi je nova hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović dokončno poskrbela za premestitev doprsnega Titovega kipa in še nekaterih drugih del iz predsedniškega urada na Pantovčaku v Muzej Hrvatskog Zagorja. Kot smo že navajeni, se je vsul plaz kritik predvsem iz Zveze antifašističnih borcev Hrvaške, ki so tudi odklonili prisotnost na prireditvi v čast 70. obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom. Hrvaška predsednica jim je odgovorila, da diktatorja Tita pač ne gre izenačevati s celotnim antifašističnim gibanjem. Tukaj pa je zadela s kladivom na glavico žeblja. Kot je moč prebrati v novo izdani knjigi Mohorjeve družbe Senca Jalte srž problema leži v različnih poimenovanjih nacizma/fašizma in v pribojevanem monopolu nad interpretacijo tej pojmov. »Medtem ko sta Churchill in Roosevelt sklenila roke s Stalinom, da bi porazili nemški nacizem, je Stalin vpeljal širši izraz, ‘fašizem’, s katerim je lahko mislil praktično vse, kar ni bilo komunizem. In ni samo mislil tako, tudi deloval je po njem. ‘Stalinove protifašistične čistke so potekale že veliko pred srečanjem v Jalti. Začele so se takoj, ko je Rdeča armada prečkala mednarodne meje, prvič v letih 1939-1941 med priključitvijo in okupacijo polovice Poljske po dogovorih iz nacistično-sovjetskega pakta, in potem po avgustu 1944. Ta druga faza sovjetske ̎osvoboditve̎ je februarja 1945 že vključevala zapiranje, deportacije in poboje milijonov ljudi’«.

Monopol

Kakor si je partija sredi 2. svetovne vojne zagotovila monopol nad bojevanjem, si je po vojni zagotovila monopol nad interpretacijo in spominom. To ni nič nenavadnega, saj imajo tudi dandanes v svetu Judje monopol nad spominom na holokavst, na druge pa se velikokrat preprosto pozablja. Na to nas še posebej vedno znova spomni Boris Pahor. Kaj torej narediti? Potrebno se bo boriti za resnico in na manipulacije ter populizem odločno in argumentirano odgovarjati. Kajti zelo hitro se zgodi, da ob pomoči vpliva novega razreda, njegovih otrok in njemu uslužnih medijev človek postane fašist, rjavosrajčnik itd., kljub temu, da za to ni nobene osnove. Diskurz, ki smo mu priča, pa ni tipičen samo za Slovenijo in Hrvaško, ampak tudi za veliko večino držav, ki so nekdaj živele v diktaturi proletariata.

Tja in nazaj

Medtem, ko je na Hrvaškem Tito romal v muzej, se je v Sloveniji ob zadnjem zasedanju Komisije za človekova pravice in enake možnosti pokazalo, da nasledniki starega sistema niso sposobni niti osnovnega komuniciranja z nasprotno stranjo, saj se seje sploh niso udeležili. Ko med zakoncema pride do prekinitve komunikacije, sledi ločitev. Očitno s spravo ne bo nič. Upajmo, da bo novi veter na Hrvaškem prelomu dodal nove razsežnosti in ne bo ostal samo na simbolni ravni, kakor v Sloveniji. Naj zgledi vlečejo preko Kolpe v obeh smereh.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.