Odločno smo že zakorakali v počitniški čas, ki je še posebej poseben za otroke, ki imajo tako več prostega časa. Kako ga koristno preživeti pogosto predstavlja izziv tudi za starše. Nasploh je dopustniški čas lahko dvorezen meč, saj nam lahko ponudi prepotreben počitek, lahko je pa tudi stresno obdobje. Kako ga preživeti, kako ga preživeti z otroki, je za Časnik razmišljal p. Silvo Šinkovec, terapevt, predavatelj, mentor, voditelj duhovnih vaj in duhovni spremljevalec.
Silvo Šinkovec:
Ni dolgo, ko je neki mož na vprašanje, kako so se imeli na dopustu povedal, da je moral drago plačati to, da jim je bilo zelo (neznosno) vroče. Naši poletni programi res učinkovito služijo počitku? Ali se vse prepogosto dogaja, da nekateri prihajajo s počitnic utrujeni ali tudi z zelo negativno izkušnjo? Kako torej preživljati prosti čas?
Mnogokrat sem se čudil, kako si ljudje med počitnicami dajo velike naloge, fizično zelo naporne ali socialno kočljive. Kakor da bi želeli iz rutine življenja pobegniti v nekaj še bolj napornega in adrenalinskega. Zakaj to počnemo? Mogoče zato, ker se v nas nabira nemir in v času, ko bi se lahko umirili, pobegnemo od sebe v še bolj nemirno dejavnost. Bojimo se sebe.
Počitnice za otroke in dopust za starše bi lahko predstavljal čas, ko se odlepimo od obilice obveznosti in se posvetimo nečemu drugemu. Čemu pa? Ljudje imamo različne predstave o prostem času. Nekateri bi si radi fizično odpočili, ker preveč garajo. Kaj nas fizično res umiri in sprosti, kako zares počivamo?
Drugi svoj prosti čas želijo posvetiti prijateljem in družini, tistim ki jih imajo radi, pa zanje v rutini življenja ni časa. Zelo pomembno je, da socialne stike obnovimo in poglobimo, jih na novo poiščemo in mogoče tudi razširimo. Kakovostna socialna mreža nikakor niso mimobežna srečanja, posebno še ne taka, zaradi katerih nas je potem sram pred seboj ali pred drugimi, da so se nam zgodila. Zdrava socialna mreža se plete tako, da si vzamemo čas za prijatelje, da nekaj pomembnega preživimo skupaj, da nekaj prostega časa podarimo drug drugemu.
Mnogi prosti čas želijo posvetiti sebi, svoji duhovni rasti. Zato iščejo naravo, trenutke tišine, zbranosti, pozornosti na preproste stvari, lepoto, ki jo ponuja narava. Iščejo pot do srca, kjer lahko preverijo svoj kompas življenja. Iščejo pot do svetosti.
Vse več je ljudi, ki bežijo iz onesnažene narave, iz zvočno onesnaženega prostora in socialno nevarnih okolij. Iščejo tišino, pot, ki vodi do sebe. V dnu srca iščejo stik z večnim, s svetim. Vsako leto vodim duhovne vaje za učitelje in druge in spremljam ljudi na tihi poti do sebe, do Boga. Kako veličastni so taki dnevi.
Otroci v poletnih dneh naj se pogovorijo s starši, kaj delajo v svojem prostem času. In lepo bo, če bodo svoj čas uporabili koristno, za sebe, za svojo rast, za svoj razvoj. Bogati bodo, ko bodo našli načine, preko katerih lahko nahranijo svojo dušo. V avgustu bomo pri sv. Jakobu ustvarili duhovno oazo za mlade. Sredi mesta. Tudi to je poskus, kako mladim pomagati odkriti smiselno preživljanje prostega časa. Starši in drugi odrasli jim z nasvetom lahko veliko pomagamo.
