Sile zla in Cerkev

36

ljubljanska stolnica

Slovenci ostajamo ujeti v ideološke boje in ekonomsko zaostajamo za razvitim svetom, ker v vsakdanjo kulturo nismo sprejeli načel in pravil liberalne demokracije. Vpetost v najpomembnejše politične, gospodarske in varnostne evro-atlantske tokove ter razglasitev moderne ustave nam niso prinesli duhovne odprtosti in družbe blaginje. Svežina sedanjosti še ni odnesla naplavin preteklosti.

Načela liberalne demokracije temeljijo na osebni svobodi človeka. Ker je človek neločljivo prepletanje duha in telesa, dostojanstvo njegove osebe v prvi vrsti sestavljata svoboda vesti oziroma veroizpovedi in pravica do zasebne lastnine. Ti temeljni pravici in svoboščini, ki se smeta in morata izražati v zasebnem in javnem življenju, individualno in kolektivno, omogočata razmah kreativnega duhovnega in materialnega življenja edinstvenega in racionalnega individuuma.

V praksi je slovenska družba zelo odklonilna do načel liberalne demokracije. S tem onemogoča razmah človeške osebe. Družba še vedno deluje piramidalno hierarhično in plansko vodeno. Glavna vzvoda moči za njeno obvladovanje ostajata akumulacija v tujini naloženega kapitala, ki ima izvor v monopolizirani igralniški dejavnosti iz časa nekdanje Jugoslavije, in aktualizirani sistematizirani arhivi, ki vsebujejo podatke o prikritih dejavnostih in kaznivih ter moralno kompromitiranih dejanjih posameznikov in družbenih skupin. Podkupovanje in izsiljevanje predstavljata razširjeni metodi vplivanja na sprejem ključnih odločitev v javnem življenju. Pravni instituti, ekonomske zakonitosti in civilne pobude v takšnem okolju ne morejo avtonomno delovati. Ostajajo ujeti v strukturo upravljanja in kadrovanja kripto-družbene lastnine v preobleki državnega lastništva bank, zavarovalnic in velikih gospodarskih družb. Ti instituti, zakonitosti in pobude ne funkcionirajo v skladu s sebi lastno naravo, ampak so njihovi cilji in nameni nepregledni preplet političnih in avtonomnih interesov. Posledično stebri družbe delujejo neprofesionalno, neučinkovito in nesproščeno. Tovrstno disfunkcionalnost pa politika vedno znova pomete pod preprogo z medijskim spinom, pravosodnim pogromom ali dokapitalizacijskim denarjem iz žepov davkoplačevalcev.

Kot rečeno, v takšni družbi posameznik svoje osebnosti duhovno in materialno ne more celovito razviti. Kolektivistični pritiski in manipulacije elit, lobijev in lož črnega denarja, umazanih dosjejev in državnega lastništva mu preprečujeta dostop do pristne svobode izražanja in svobodne podjetniške pobude. Omejujejo mu možnost izbire na področju izobraževanja in medijskega informiranja ter ga držijo v ekonomski odvisnosti zaposlitve za določen čas in stanovanjskega kredita. Bolj, ko bi svobodo vesti oziroma veroizpovedi in pravico do zasebne lastnine v družbi vzeli resno in absolutno, bolj bi se posameznik lahko približal uresničitvi svoje ustvarjene narave.

V mandatu Janševe vlade 2004 – 2008 je piramidalno hierarhičen in plansko vodeni kolektivistični pritisk v slovenski družbi začel občutno popuščati. Poslovodstva velikih gospodarskih družb so lahko pristopila k lastninjenju upravljanih podjetij oziroma k odkupovanju deležev in delnic države v lastništvu. To je bil korak k dokončnemu prehodu iz kripto-družbene lastnine v ustavno zavarovano zasebno lastnino. Svobodomiselnim tendencam gospodarstva pa nikakor niso sledili ostali podsistemi družbe, npr. pravosodje, izobraževanje in mediji. Z ozkim razumevanjem svobode vesti oziroma veroizpovedi so zavrnili svobodo izražanja in nastanek miselne pluralnosti v družbi. Zgodila se je neizogibna medijska diskreditacija, pogrom kritične stroke in pravosodna obsodba plenilskih tajkunov narodne srebrnine in visoko opevanega nacionalnega interesa na področju ekonomije.

Nasprotovanje piramidalno hierarhični in plansko vodeni kolektivistični ureditvi torej izzove silovito in usklajeno reakcijo najrazličnejših podsistemov družbene moči. Zagovornikom svobode »od slabega« in ekonomske svobode sledi diskreditacija in po potrebi ena izmed oblik likvidacije, npr. odstranitev s funkcije odločanja ali odvzem svobode. Naloga Cerkve je razkrivanje in boj proti osebnim silam zla, ki v človeku spodbujajo kolektivistične pritiske, manipulacije podkupovanja in izsiljevanja ter vztrajnega ignoriranja pravne države kot varuha pravičnosti. Svoboda je namreč temelj dostojanstva človeške osebe in celotnega sistema človekovih pravic, tj. vrednot, katerih odločna zagovornica je postala Cerkev v obdobju po drugem vatikanskem koncilu. Visoko moralna drža solidarnosti posameznika, v čim bolj liberalizirani ekonomiji trga, bi moral biti poudarek družbenega nauka Cerkve za slovensko družbo 21. stoletja.

 


36 KOMENTARJI

  1. “Visoko moralna drža solidarnosti posameznika, v čim bolj liberalizirani ekonomiji trga, bi moral biti poudarek družbenega nauka Cerkve za slovensko družbo 21. stoletja.”

    Odlično priporočilo! Upam, da bo brano?!

  2. »Samo da smo na (op.: pri)oblasti, pa če državo vzame vrag«, je rekel jubilant Evropejec Tržačan Boris Pahor! Kdo ga je slišal?

  3. Strinjam se, da je v mandatu Janševe vlade 2004 – 2008 popuščal piramidalni hierarhični pritisk, saj se je ta vlada trudila prav v smeri liberalizacije, s poudarkom na moralni odgovornosti posameznika. To, kar se je v tem mandatu dogajalo v smeri lastninjenja, pa ni bil projekt te vlade, pač pa način lastninjenja, ki si ga je zamislil Kučanov Forum 21. Ta način je potekal v povezavi med državnimi bančniki in pravovernimi menedžerji državnih podjetij, ki so sestavljala ta forum. Vodilni v teh podjetjih so najemali kredite pri državnih bankah na način, da so zavarovali najeti kredit z vrednostjo kupovanega državnega premoženja

    • Najbolj moralno odgovorna sta verjetno bila Janševa direktorja Časar in Lovšin, ki sedaj to moralno odgovornost živita v zaporu.

  4. Hmm … ustroj cerkve je vendar piramidalno hierarhičen, socialni nauk korporativističen (torej tudi plansko kolektivističen), ena od nalog pa uglaševanje različnih družbenih podsistemov (na ustrezne vrednote in posledično odzive).

    Ali je liberalizem le še en lokalni taktični zaveznik, podobno kot je bil pred leti nacizem, v boju proti ultimativnemu zlu totalnosti konkurence in totalitarizmu (vsa v glavah nekaterih še živega) komunizma?

    • Socialni nauk je zelo lahko napačno razumeti. Plansko kolektivističen gotovo ni. Socialni nauk vsebuje izrecno opozorilo o inherentni dvoumnosti in o tem, da se ga ne sme implementirati kot ideologijo! V tem se loči od Kardeljevih izbranih del, kjer boste sicer našli še bolj visokoleteče forme, kot jih prinaša socialni nauk Cerkve. Kardelja vsi papeži skupaj ne dosežejo.
      Zato pa opozorilo glede socialnega nauka Cerkve, ki je poglavje moralne teologije in ne model ideološkega ustroja družbe.

      • Če je korporativističen, potem je najverjetneje tudi planski (morda ne povsem centralno), korporacije potrebujejo koordinacijo in so navadno večje in preokorne, da bi se lahko prilagajale vsaki spremenjeni okoliščini in poleg tega prav gotovo ni individualističen, korporacija ima vedno prednost.

        • Morda je kolektivističen samo zato ker je socialni?! In je to v resnici le navidezno točen sklep. Kaj pa če je individualističen, saj so vsi cerkveni nauki značilno individualistični: kaj so moje dolžnosti do drugih.
          Ko namreč govorimo o socialni pravičnosti in bi radi iz tega prišli do pravične plače smo, menim, v velikanski zablodi in ne razumemo več socialnega nauka. Postanemo socialisti, kar pa je povsem protikrščansko.

          • Kapitalizem prinaša blaginjo predvsem lastniku kapitala.

            Neomejena svoboda? Imam res lahko toliko svobode da lahko z svojimi dejanji škodujem drugim ljudem?

          • Kapitalizem prinaša blaginjo vsem ljudem. Saj lastniki kapitala smo pravzaprav vsi ljudje.

            Komunajzerji pa lajnate komunajzerske laži

            Svoboda v kapitalizmu je že sama po sebi omejena s tem, da ne omejuješ svobode drugemu.

            Zato se nehaj sprenevedati in lagati.

          • Pancer, vidim, da te boli resnica, ko kvasiš take neumnosti.

            Kaj naj razlagam človeku, ki ne živi v kapitalistični državi?

          • Razloži mu, zakaj je dobro, da mu nizozemska naftna korporacija, v imenu svobodnega kapitalizma, uničuje življenjsko okolje z brezobzirnim izkoriščanjem naravnih dobrin, v zamenu mu pa ne ponudi praktično ničesar razen regijskega konflikta in vodov smrti.

            Jebiga Alojz, si pač nerazgledan zaslepljenec, ki mu lasten drek ne smrdi.

          • Pancer, meni ni treba nič razlagati, ker komunajzerji vedno ponavljate ene in iste neumnosti.

            Najprej preveri, katere države so dejansko kapitalistične, potem pa pametuj.

            Tvoj komunizem je pa prinesel le zlo in žrtve, zato nimaš pravice obsojati kapitalizma samo zato, ker ni idealen.

          • Ti pancer si nerazgledan zaslepljenec, ki ne zna drugega kot žaliti drugače misleče – samo zato, ker sem ti intelektualno superioren.

          • Vidiš, ne poznaš dogajanja v tisti regiji, pa spet mečeš ven komuniste, ki nimajo veze.

            Tvoj intelektualni domet se itak kaže v temu, da vsakega, ki ima drugačno mnenje, apriori označiš za komunista. Tudi če je bil ta, kot v mojem primeru, rojen takrat, ko je komunizem propadal. Cel intelektualec.

            In imam vso pravico kritizirati kapitalizem, tako kot imam pravico kritizirati vsak družbeni sistem.

            Tukaj ni kaj relativizirati. Zločini se dogajajo v imenu vseh sistemov. Jaz osebno ne vidim razlike med pobitimi slovenskimi domobranci ter ubitimi nigerijskimi aktivisti, ki so si drznili upreti Shellu.

  5. “V mandatu Janševe vlade 2004 – 2008 je piramidalno hierarhičen in plansko vodeni kolektivistični pritisk v slovenski družbi začel občutno popuščati. Poslovodstva velikih gospodarskih družb so lahko pristopila k lastninjenju upravljanih podjetij oziroma k odkupovanju deležev in delnic države v lastništvu. To je bil korak k dokončnemu prehodu iz kripto-družbene lastnine v ustavno zavarovano zasebno lastnino. ”

    Jp. Poslovodstva, ki so jih vodili Šroti, Bavčarji, Kordeži in Hilde. Nedvomno velik dosežek.

  6. Prejšnji nedokončani prispevek mi je preprosto prezgodaj ušel, zato se iskreno opravičujem.

    Strinjam se,da je v mandatu Janševe vlade 2004 – 2008 popuščal piramidalni hierarhični pritisk, saj se je ta vlada trudila prav v smeri liberalizacije, s poudarkom na moralni odgovornosti posameznika. To, kar se je v tem mandatu dogajalo v smeri lastninjenja, pa ni bil projekt te vlade, pač pa način lastninjenja,ki si ga je zamislil Kučanov Forum 21. Ta način je potekal v povezavi med državnimi bančniki in pravovernimi menedžerji državnih podjetij, ki so sestavljala ta forum. Vodilni teh podjetij so najemali kredite pri državnih bankah na način,da so zavarovali najeti kredit z vrednostjo kupovanega državnega premoženja. Tak način lastninjenja pa lahko mirno označimo kot privilegiran ter poslovno skrajno neetični način. Da je to res, se je izkazalo takoj, ko je kriza, ki je prišla od zunaj, dosegla tudi našo državo. Padec borznih cen, je pomenil tudi padec višine zavarovanosti kreditov in nastanek finančne luknje v bankah. Za to luknjo, so seveda najbolj odgovorni bančniki, o katerih odgovornosti pa skorajda ni slišati. Tudi bančni regulator, Banka Slovenije, je pri tem popolnoma odpovedal. Ker je vse potekalo v objemu poslovne tajnosti, teh postopkov tudi sodna veja oblasti takrat še ni preganjala.

    Pri opisu (pre)potrebne liberalizacije družbe, je zato potrebno strogo ločiti dosedanjo slovensko prakso liberalizacije, od te , ki jo pozna zahodni svet.

  7. Popolnoma zgrešena teza kaj bi morala zagovarjat Cerkev. Lahko vidimo kam vodi liberalizem, ko pogledamo v Združene države. Bi sto Cerkve je, da seveda zagovarja visoke moralne vrednote, resnico, poštenost,… Še pomembneje pa je, da zagovarja dobrotljivost, solidarnost. Vrednote, ki so proti hlastanju in kopičenju bogastva. Žal pa to Slovenska Cerkev ne more oznanjat, saj je sam zašla na krivo pot pri teh vrednotah, ki so osnova Krščanstva.
    Cerkev bi moral in bi bila dolžna obsoditi hlastanje in nestrpnost na obeh političnih polih ne pa si zatiskat oči in iskati napake samo na eni strani.
    SDS je z svojim postavljanjem direktorjev v cvetoča podjetja ustvarjal svoj kolektivizem namesto da bi ga razbijal.

    • Kaj konkretno je narobe z ZDA? Tam so sicer glavni različni protestanti.

      Imaš dve možnosti – ali vsiljevati svoje vrednote drugim, ali pa se jih držati sam in jih ne vsiljevati.

      Ne vem, kako nekateri ne razumete, da ni treba, da te država sili, da moraš nekomu pomagati. Lahko to narediš prostovoljno.

      V ZDA je te prostovoljne solidarnosti mnogo več kot pri nas.

    • SDS je delala to, kar se v državnih podjetjih dela. Ko se vlada menja, se menjajo kadri. To je v vsaki državi popolnoma normalno.

    • Jernej Kolarič: “… Lahko vidimo kam vodi liberalizem, ko pogledamo v Združene države.”
      ==============

      Predvsem vidimo kam pelje ne-liberalizem v Sloveniji.
      Ameriško gospodarstvo spet raste, BDP v Sloveniji pa se je v prvi polovici leta 2013 skrčil za 3,2 odstotka. To na letni ravni pomeni malo več kot tisto milijardo evrov, ki jo želijo levi čudodelci dobiti z zviševanjem davkov.

  8. slovensko prakso liberalizacije, od te , ki jo pozna zahodni svet
    =================
    Katero liberalizacijo pozna zahodni svet? Hvalabogu, nobene! Pri nas moramo razformirati družbeno lastnino, ki so jo vpeljali komunisti. To je kot prodajanje nepremičnin po potresu 10 stopnje. Zahodni svet nima nobene prakse z družbeno lastnino. Gre za goro bogatstva, brez lastnika, v gozdu, ki ga zdaj raznašajo volkovi. To je vsa privatizacija. In prej bo mimo, bolje bo, ne glede na dejanski razplet.

      • Kaj govoriš neumnosti?! Nikjer ni družbene lastnine! Državna ja, družbene nikjer.
        Sami žaljiv znaš bit.

        • Oh, pomirimo se vendar! Družbena, državna lastnina … oboje je lastnina brez odgovornosti vladajočih politikov oziroma stricev v ozadju. Kakor pač hočete.

      • Še vedno ostaja dejstvo, da so države bile vedno manj socialistične, kar se tiče državne lastnine, kot Slovenija.

        Slovenija ima 40% kapitala v državni lasti, medtem, ko v najbolj socialnih časih, Švedska ni imela več kot 5% kapitala v državni lasti.

      • Glede na to da je večinoma držav na tej listi demokratičnih je državna lastnina samo ena od oblik družbene lastnine.

        Niso neumnosti stvari ki jih ne razumeš!

          • Totalni seronja je. Sploh ne zna nikjer najdet družbene lastnine, nikjer na svetu, pa serje tu da je državna lastnina ena od “oblik družbene”. Totalni kardeljanski nakladač.

Comments are closed.