Si res želimo državno gozdno podjetje?

32
203
Foto: Patricija Belak.
Foto: Patricija Belak.

Dandanes je marsikaj slišati o lesni industriji v Sloveniji, pa o tem, kako potrebujemo državno podjetje za upravljanje z državnimi gozdovi ter lesom in lesnih izdelkov. Preden karkoli predlagam, naj vas vprašam, ali res želite še eno državno podjetje? Če se ozremo okrog sebe lahko zelo preprosto vidimo, da državna podjetja ne delajo tako učinkovito kot podjetja v zasebni lasti. Tokrat teh primerjav ne bom delal, naj vas samo spomnim, da imajo nemara vsa podjetja v večinski ali popolni državni lasti primanjkljaj, ki ga financirajo iz državnih sredstev oz. iz davkoplačevalskega denarja. Upravičeno lahko recimo kritiziramo slovenske ceste in porazno upravljanje z njimi s strani DARS-a ter drugih (državnih) institucij. Prav tako lahko za slabo stanje Slovenskih železnic in za njihovo stagnacijo upravičeno iščemo vzroke tudi v njenem državnem lastništvu. Ali res mislite, da bo državno podjetje, ki se v primeru nedobičkonosnosti ne bo napajalo tržno, pač pa gotovo iz davkoplačevalskega denarja (kakor tudi njena približno trideset milijonska postavitev), poslovalo kaj drugače kot pa ostala podjetja v večinski državni lasti? Ali res mislite, da bomo s tem karkoli rešili?

Sam menim, da ne. Jaz osebno državnim birokratom ne bi zaupal niti recimo peke in prodaje kruha. Ali bi jim vi? Ne nazadnje, ko so ljudje zaupali državi z upravljanjem podjetij, so bili prisiljeni stati v dolgih vrstah za izdelke, ki so nam danes tako samoumevni. Trgovine so bile še prehitro prazne. Edino tisti, ki so bili v politiki, ki je podjetja načeloma upravljala, so se vozili s prestižnimi vozili, katera niso bila na voljo nikomur drugemu, ter živeli v vilah, ki so bile drugim praktično nedostopne. Zelo očitno so socialistični časi, od Sovjetske zveze, nekdanje Jugoslavije, pa vse do današnje Venezuele našim politikom za zgled. Trenutno večini Slovencev še ni tako hudo, ampak samo Bog ve, kam bomo prišli, če bomo državljani pustili državi, da na tak način upravlja naša življenja.

Da ne bo kdo rekel, da samo kritiziram in opozarjam zgolj na ‘ekstreme’, naj samo predlagam, da bi se dalo peljati stvari drugače in bolje. Današnje stanje v gozdarstvu in lesni industriji namreč ne odraža le stanja na trgu, ampak predstavlja tudi posledico državnih zakonov, ki se že izvajajo. To, da nam država ‘polomi noge’ in nam potem ponuja bergle, ni nobena rešitev. Če res želimo boljšo prihodnost in boljše stanje tudi na lesnem trgu in v naših gozdovih, se potegujmo za manj države v naših življenjih, za svobodnejši trg, za manjše davke in lažje poslovanje podjetij ter morda zahtevajmo tudi pravico do sklepanja vsakršnih pogodb med posamezniki kot fizičnimi osebami ali pa pravnimi osebami. Zavzemajmo se za pravičnost ter svobodo, ostalo bo pa že sledilo.

32 KOMENTARJI

  1. ” Družba, ki postavi enakost pred svobodo, ne bo imela ničesar.
    Družba, ki postavi svobodo pred enakost, bo imela obilje obeh vrednot!”

    Nobelov nagrajenec in klasični liberalec dr. Milton Friedman, ekonomist in matematik

    A kaj ko imajo ljudje rajši lepe obljube, demagogijo “inženirjev” iz FDV kot realnost matematike, Resnico.

  2. Spoštovanje oblasti je res na psu, povsod, na vsakem koraku v tej deželi.
    Kdaj bomo našli enega samega avtorja, ki bo o državnem lastništvu razpravljal s stališča monopola, s stališča zaščite trga? Ne pa skoz trobiti lajno o državi kot slabem gospodarju, manjšem dobičku itd. Kot da bo dobiček potem od avtorja, če bodo železnice privatizirane. Ne bo. In če ne bo, kaj potem ropota avtor o dobičku? Komunist je pa zadovoljen, ker ve da to ni kriterij, po katerem bi izgubil oblast. In si misli, ropotajte naprej.

  3. privatna lastnina ——— nacionalizacija——državna last —— državno podjetje ——- dokapitalizacija ——- privatizacija/odprodaja ——-tajkunizacija / zasebna last . V kmetijstvu bi to imenovali stoletno KOLOBARENJE

  4. Lastniki gozdov, vedo, les se bo prodal tistemu, ki bo ponudil najvišjo ceno za določeno kakovost.
    Vsa politika in javna stroka pa še teoretizira, kot da ne pozna pogojev in poslov tržnega gospodarstva!

  5. Direktor in solastnik Inlesa in predsednik Upravnega odbora Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije mag. Andrej Mate l. 2014 pravi: »Trend upadanja zaposlenosti se nadaljuje, saj ta panoga na leto izgubi od 1200 do 1500 zaposlenih. Izgubljanje delovnih mest je precej hitrejše kot v celotnem gospodarstvu. Razmere so katastrofalne.
    Slovenska lesna panoga na leto ustvari manj kot milijardo evrov prihodkov, medtem ko imajo v Avstriji, kjer imajo na prebivalca dvakrat manjšo gozdnatost kot pri nas, štirikrat več zaposlenih v tej panogi in ustvarijo od osem do devet milijard evrov prihodkov. »
    »Sprememba delovne zakonodaje in razbremenitev dela bi delovno intenzivni panogi pomagali.
    Ne potrebujemo strategov in strokovnjakov, potrebujemo samo dva prevajalca, da nam prevedeta avstrijske zakone, ki v lesni panogi izvrstno delujejo,« še pravi mag. Andrej Mate.

    Zamolčana pa je druga plat medalje, da je avstrijska, švicarska, nemška in skandinavska lesna industrija zelo razvita in daje veliko delovnih mest in se še razvija, a tam imajo delavci visoke plače in tudi podjetja dobro plačajo les lastnikom gozdov!
    Kdaj se bo slovenska lesena industrija razvila, ko ima obilo lesa?
    Inles je bil nekoč največji slovenski in jugoslovanski predelovalec slovenskega lesa!?
    Kdo vse je zatajil pri ovrednotenju slovenskega lesa? Kam je gledala politika?
    So za propad slovenske lesne industrije res kriva samo delovno pravna zakonodaja in nizke plače/stroški zaposlenih?
    V Skandinaviji in še kje, očitno ne!
    http://www.finance.si/8803565/Les-bo-lep-posel-ko-bomo-imeli-manj-%C2%BBlesene%C2%AB-glave?metered=yes&sid=379261946

  6. »Občina Kočevje ima v lasti in solasti nekaj manj kot pet tisoč ha gozdov. Les iz teh gozdov je lani prodajala po vrednosti tudi do 41 EUR/m3. V istem obdobju je na istem območju država prodajala svoj les koncesionarju po ceni približno 10 EUR/m3. Aprila 2012 je sodišče po 72. členu Zakona o denacionalizaciji določilo, da mora država oškodovancem plačati odškodnino v višini 27 EUR/m3 lesa. Ob tem se postavlja vprašanje, kašen gospodar je država, ki od prodaje lesa koncesionarjem zasluži po 10 EUR/m3, na račun davkoplačevalcev pa mora iz proračuna za odškodnino plačevati po 27 EUR/m3 lesa?
    Pa vendar, kot je bilo že omenjeno, razmere v gozdarstvu poznajo vsi najbolj odgovorni, vključno z ministrom za kmetijstvo in okolje, vendar ne znajo, ne morejo, nočejo ali pa ne smejo nič narediti. Nadgradnja ministrstva je Vlada, to pa po vsakokratnih volitvah sestavljajo politične stranke. Zadnje tri vlade so sestavljale stranke SDS in SD.

    V teh vladnih obdobjih sta vodila svoje poslanske skupine dva politična rivala, Jože Tanko, tudi doma iz Nemški vasi, in Janko Veber, iz bližnjega Kočevja. Iz obsežnega zbranega gradiva iz gozdarstva ni zaslediti do primernosti ali neprimernosti gospodarjenja z državnimi gozdovi nobenega stališča ne enega ne drugega vodje poslanskih skupin: da je stanje nenormalno in se že vse spreminja v farso, je bilo prikazano tudi v letošnji pustni povorki v Ribnici.

    Ali ni to dovolj zaskrbljujoče, da že vsaka šema ve, kaj ni prav, najvišji odgovorni politiki v državi pa se sprenevedajo in ne ukrepajo?

    Zato ni čudno, da se kot odraz tako dopustnega dogajanja v preteklosti sedaj potekajo
    protesti po vsej Sloveniji, ki se odvijajo v smislu ljudskega pregovora: »Kdor pameti
    poslušati noče, čutiti mora jo.«
    Poslanca Jože Tanko in Janko Veber kdaj bosta odgovorila?

    Vir: ribniško občinsko glasilo REŠETO, Janko Debeljak Loški potok, članek »Kaj se dogaja v nemški vasi?«
    http://www.ribnica24.eu/pisma-bralcev/kaj-se-dogaja-v-nemski-vasi/comment-page-1/#comment-67376

  7. Inles Ribnica je bil v 90 ih letih eden največjih srednjeevropskih predelovalnih centrov in največji jugoslovanski izvoznik lesnih izdelkov, to je lesenih oken in vhodnih vrat, lameliranih, širinsko in dolžinsko lepljenih, jelovih plošč in plošč iz listavcev in izvoznik velikih količin raznih lepljencev- »fensterkanteln«, kot polproizvodov za nadaljnjo predelavo v finalne izdelke. Vse to je Inles izvažal, predvsem v Nemčijo, a ni izvažal nizko ovrednotenih desk, kje šele hlode.

    V kraljevini Jugoslaviji je bila 20 letih najmodernejša žaga v Jelendolu, na poti v Grčarice.

    Predsednik lesno industrijskega združenja kraljevine Jugoslavije pa je bil ribniški graščak Rudež.

    V Inlesu, kjer sem bil zaposlen, je bil direktor največjega TOZD-a z zelo moderno žago, decimirnico in linijami za proizvodnjo lepljencev ravno dolgoletni ribniški poslanec Jože Tanko, univ.dipl. lesarstva.

    Sedaj ribniški Inles nima žage, ne primarne predelave, ne predela skoraj nič domačega lesa za proizvodnjo oken in vrat.

    Direktor in solastnik Inlesa mag. Andrej Mate pa je Predsednik upravnega odbora Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS.

    Kaj je potem lesna industrija Slovenije?

  8. Vprašanje, če se avtor kaj dosti na gozd spozna, saj je v članku zelo nekonkreten. Za razliko od Franca Mihiča, ki tu tehtno navaja konkretnosti iz ribniško-kočevskega konca. Jelovčan le promovira neke splošne usmeritve liberalizma in svari pred državnimi podjetji. Načelno se je možno strinjati, da je privatna lastnina v gospodarstvu boljša od državne.

    Je pa v igri upravljanje z državnim gozdom, ne s privatnim gozdom. Torej s tistimi okoli 30% gozda, ki je v državni lasti. Lahko nekdo, ki je liberalec, meni tudi, da država sploh ne bi smela biti lastnik gozda, ampak večinsko mnenje v SLO je drugačno in je nenaklonjeno celo upravičeni in uzakonjeni denacionalizaciji.

    Trenutno se upravlja državni gozd s koncesijami. Te so določene tako, da lastnik – država ( in z njo davkoplačevalci) od lastništva nima skoraj nobene koristi, se pa absurdno veliki zaslužki stekajo v žepe koncesionarjev, v glavnem lastnikom privatiziranih gozdnih podjetij. Koncesionarji tudi v ničemer ne delujejo stimulativno na predelavo lesa v lokalnem okolju oz. v Sloveniji, na razvoj pri nas propadle lesne verige, ampak v glavnem prodajajo nerazrezano hlodovino, torej les brez dodane vrednosti, Avstrijcem.

    Z vidika interesa Slovenije ( ne parih lastnikov privatiziranih koncesionarjev) je torej rešitev preko državnega gozdnega podjetja težko lahko slabša od sedanje. Menda se zgledujejo po ureditvi na Bavarskem. In Bavarska je visoko uspešna kapitalistična država, med prvimi ne le v Nemčiji, ampak v Evropi.

    Ideja avtorja, da se uspešna lesna veriga v SLO lahko vzpostavi z nižjimi davki in da nič drugega ni potrebno, je seveda absurden dokaz enostranskosti ekonomističnih ideoloških pristopov, konkretno liberalnega.

    Dejstvo, da ima Slovenija razen humanih resursov, pa še to vprašljivo kakšnih ( poglejmo samo dogajanja v slovenskem visokem šolstvu) kot edini resurs v izobilju ob vodi še gozd in da iz gozda nič ne zna povleči v znatnejši kvantiteti razen prodajanja hlodov, da niti razžagati lesa ne znamo (več), kaj šele izdelati iz njega privlačne konkurenčne izdelke, da so nam žage in pohištvena industrija skoraj v celoti propadli, veliko pove o nas.

    Slabše kot zadnja desetletja z gozdom in lesom v gospodarskem smislu skoraj ne more iti. Tudi zato bi osebno solucijo a la Bavariana prej podrl kot zavrl, pa kdorkoli jo že predlaga.

    • In vendar Franc Mihič nič ne pove o tem novem gozdnem podjetju. Vse ve, celo vse podatke ima, zveš pa od njega nič.
      To gozdno podjetje bo delovalo najbrž na kakih famoznih načelih odličnosti, kot tisti famozni načrt z imenom Les je lep. Velike in lepe besede, da rabiš inzulin, da te ne zadane kap.
      Kaj bo počelo to podjetje in kakšno korist bo od tega imel TRG! IF in ne “davkoplačevalci”. Pozabi že enkrat na tisto “kar je cesarjevega” in ni več tvoje!
      TRG mora imeti korist od tega!

      • Trg je abstrakten pojem. Tudi ne definiraš ali slovenski trg ( o čemer je skoraj težko danes govorit) ali globalni trg. Ne globalnem trgu se seveda nič ne bo poznalo, kakrkoli se v Sloveniji dogaja. Lesna veriga bi morala imeti ob lastniku koristi. Od drevesa v gozdu do tistega, ki rezbari lesene kipce, recimo za jaslice.

        Nerazumljivo za državo, ki ima toliko lesa, pa da zida vse v betonu. Alpski svet, Skandinavija, podeželje Sev. Amerike- vsi ti gradijo pretežno v lesu. Pri nas imamo pa les za skurit ali pa za hlode prodajat. Absurdno!

        Kot pravim, ne spoznam se niti sam dovolj. Očitno gre pa zdaj tako slabo, da bi težko šlo slabše. Če bojo res kopirali Bavarce, bo skoraj gotovo bolje kot danes.

        • Seveda je abstrakten pojem. In vendar zelo pomemben za razvoj gospodarstva. In edini mehanizem, ki ga oblast mora ščitit. In to ji je edina funkcija, pravzaprav.

          • Se ne strinjam. Niti približno ni edina ( kaj ima recimo vojska opraviti s trgom?), niti najpomembnejša funkcija države.

            (V bistvu ne razumem, zakaj potem polemiziraš z Jelovčanom …)

            Moje izhodišče je povsem drugo – najpomembnejša funkcija države ne more biti drugega kot kvaliteta življenja državljanov.

            Nadvse pomembna pri tem je skrb za zdravo in lepo okolje in za smotrno in trajnostno naravnano izbrabo naravnih virov. Trg sam po sebi te funkcije na noben način ne opravlja, kaj šele zagotavlja.

    • Gospod IF je zapisal: “Z vidika interesa Slovenije …”

      Nacionalni interes, kajne? Pa smo ga našli, kajne? 😉

      • Si res želimo državno gozdno podjetje?

        Da, seveda. Sicer bo nastala … kako smo že rekli… družbeno politična škoda, kajne? 😉

      • Ta način nas nikamor ne bo pripeljal ..!?
        Predvidavam, da ima IF z nacionalnim interesom v mislih interese državljanov te države.
        Ta nacionalni interes je res pojem, s katerim so nas oblastniki “popeljali žejne čez vodo” ?

        • Seveda da obstaja v zvezi z gozdom nacionalni interes. Ta interes je zdrav, skrbno negovan gozd in njegova gospodarna izraba!

          Še enkrat, les je edini naravni vir ob vodi, ki ga ima Slovenija v izobilju. Če bi bila Slovenija normalno delujoča ekonomija in Slovenci imeli normalno mentaliteto, bi ta svoj vir uporabili med drugim kot glavni gradbeni material. Ponavljam, kot ostale alpske države, kot Skandinavija in kot S. Amerika.

          Imeli bi dobro razvito žagarstvo in propulzivno pohištveno industrijo.

          Nič od tega. Posekamo polovico ali manj letnega lesnega prirasta v državi. Večina tega se skuri ali gre kot hlodovina brez dodane vrednosti v prodajo Avstrijcem. Če se grobo izrazim, se s tem Slovenci kažemo kot leni neustvarjalni butli.

          • In sedaj se še sprenevedaš. Amelie je bila dovolj jasna, kaj je problem. Ti pa še kar naprej kot sprenevedavi socialist.

          • Kdo je že rekel v smislu, če se hočeš znebiti miši, da ni važno kakšne barve je mačka, ampak kako dobro zna loviti miši? En klinc me briga, kako se neka rešitev vkloplja v kakšen ideološki koncept, važno je, ali dobro deluje ali ne.

            Na Bavarskem v ekonomskem in še kakšnem smislu stvari zgledno delujejo. Ne vem, zakaj bi Slovenci izumljali toplo vodo. Posebej, če je dokazano, da nismo najboljši pri tem izumljanju.

          • Ne, mislim da tu ne gre za sprenevedanje!
            Mislim da bi to res moral bit naš skupen interes, v kolikor bi javna razprava to pokazala. Ampak, a smo jo imeli?

          • Pa kdo pa pravi, da bo “po Bavarsko”?!
            Amelie, IF se spreneveda, ne ti. Ko zabluzi v nekih ekoloških in socialnih teorijah, ko mu zmanjka argumentov, si začne izmišljati in odplava stran od teme.

          • Zdravko, Zdravko, za razliko od tebe je Amelie vsaj opazila, da je beseda sprenevedanje tule popolnoma deplasirana in obenem dokaz, da kjer zmanjka argumentov, se začenja diskvalificiranje. Njej pa pritrjujem, da je javna diksusija in zlasti strokovno podprta javna diskusija vedno dobrodošla oz. celo nenadomestljiva stvar.

  9. Država mora biti varuh človekovih pravic, potem je zadeva z državo še nekako užitna. Ko začne država gospodariti, smo pa v socializmu: državna lastnina in centralno planiranje.

    Še pomnimo tovariši, radio EREVAN? Ne več? Pa se spomnimo:

    Vpr.: Ali bi bilo možno socializem zgraditi v puščavi?
    Odg.: Načelno da, vendar bi morali že čez nekaj let začeti uvažati pesek.

    Vpr.: Drži, da sta Adam in Eva bila prva socialistična človeka?
    Odg.: Načelno da. Ničesar nista imela za obleči, živela sta od tistega, kar sta lahko sama pridelala, nista imela stanovanja. Kljub temu sta verjela, da živita v raju.

    Vpr.: Ali je res, da bomo v času komunizma lahko naročili hrano po telefonu?
    Odg.: To je res. Dostava pa bo po televiziji.

  10. Monopolno državno podjetje popolnoma uniči trg. Seveda ga večino državljanov podpira, saj imajo skoraj vsi na tak način varne birokratske službice.

    99 procentov Slovencev je socialistov in pričakuje, da jih bo politika (kolektiv) ali Politik rešila, odrešila. Naivno (slepa vera) zaupajo, da bo Država poskrbela za boljšo kvaliteto njihovih življenj.

    PRIPADAJO MI VSE TE PRAVICE!
    Nič ti ne pripada.
    Če hočeš nekaj imeti, si zasluži to s svojim delom!

    Skozi več je tega podržavljanja in nimamo skupine normalnih ljudi, ki bi se temu enoumju uprli javno. Skozi več je birokracije, višjih davkov, centralno planskega “gospodarjenja” gospodarstvenikov (birokratov, politikov, članov mafije).
    Vedno manj je svobode, odgovornosti, podjetnosti, zdrave pameti, ustvarjalnosti.

  11. To državno podjetje bo vejetno le dodaten bankomat za posvečene. Zakaj bi bilo drugače kot pri drugih državnih podjetjih?

    • Ravno obratno. Bankomat za posvečene iz privatiziranih gozdnih gospodarstev so sedanje koncesnine. Franc Mihič je gori jasno predstavil številke.

      30% slovenskega gozda je v državni lasti. To je fakt in ne podržavljanje, če je to komu všeč ali ne. Seveda da je nacionalni interes, da grejo dobički iz državnega gozda v čimvečji meri v državni proračun, ne pa izključno v privatne žepe koncesionarjev. Tem koncesijam bi zlahka rekli po vsebini koruptivne.

      Tragično je, da verjetno, predvidevam, da ti, AlFe in Amelie osebno nimate nič s temi koncesionarji in vendar raje zaradi ideološke-politične orientacije pljuvate v lastno skledo, ko zagovarjate rešitev, ki siromaši državni proračun.

      • Lej IF, tragično je tudi to da ta naš interes, ki bi moral bit državni, obvladujejo še vedno stara omrežja. Sicer Pavel meni da so vključena tudi nova, ki da delujejo podobno!?
        Žalostno, da se ne zmoremo zaradi prevelike moči teh omrežij sporazumet, v čem in kaj je naš interes.

  12. Že sedaj imamo kup gozdarskih podjetij. Kdo so lastniki? Upam si reči, da jih je večina državnih. Famozne d.d. kjer nikakor ne moreš zvedeti, kdo je lastnik delnic…

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite