Bližajoče se predčasne volitve so že postale glavna tema javnega pogovora pri nas. Mediji nam jo vsak dan predstavljajo na različne načine, prisotna pa je tudi v pogovorih med ljudmi. Bliža se čas, ko bomo tudi najbolj neopazni in nepomembni imeli pomembno besedo – glas na volitvah. To je čas, ko smo prav vsi, ki imamo volilno pravico, zanimivi za politike oziroma tiste, ki bi to radi postali. Zato bi se nam radi približali, pridobili naše glasove. Pred nami pa je odločitev, ali bomo svojo državljansko pravico izkoristili in, če jo bomo, komu bomo dali svoj glas.
Kako se pri tem odločamo? Če poskušam to izvedeti v vsakdanjih pogovorih, lahko opazim simpatije in antipatije ob različnih imenih političnih strank in njihovih kandidatov in zgodbe ter informacije o njih, ki jih prinašajo mediji in govorice. V teh zgodbah velikokrat težko ločim dejstva od interpretacij in verjetno se to godi tudi drugim, če to dvoje sploh poskušajo ločiti. Odločanje na tej osnovi se mi zdi iracionalno in preveč naslonjeno na mnenja drugih.
Kako pa bi se lahko odločal bolj pametno? Veliko je govora o programih političnih strank, ki da so odločilni. Torej jih je treba pogledati in proučiti, primerjati. Sprašujem se, koliko ljudi to sploh naredi. Bežen pogled na programe političnih strank, objavljene na njihovih spletnih straneh, mi kaže, da so to daljši ali krajši teksti, vsekakor pa se mi zdijo daljši, kot je danes »prebavljivo« za množično uporabo interneta in spletnih socialnih omrežij in vsesplošne vsakdanje naglice.
Iščem prevladujoči del površine Slovenije
Odločim se, da si bom pobliže ogledal programe nekaj političnih strank. Vseh, ki so na seznamu, parlamentarnih in neparlamentarnih, si seveda ne morem ogledovati, saj jih je menda čez sedemdeset, na volitvah pa jih bo nastopilo kar enaindvajset. Izberem si jih nekaj, ki se mi zdijo najbolj znane in tiste, katerih programi me najbolj zanimajo v zvezi z mojo izbrano tematiko. V programih iščem poglavja ali podpoglavja v zvezi s slovenskimi gozdovi in gozdarstvom. Deloma zaradi poklicne pripadnosti, deloma pa zato, ker gozdovi pokrivajo šestdeset odstotkov površine Slovenije, so največji ekosistem in po površini tudi največji naravni vir, pomemben za naše gospodarstvo. Poleg tega so gozdovi pomemben oblikovalec našega okolja in veliko nahajališče biotske pestrosti. V naši državi je okrog štiristo tisoč lastnikov gozdov. Državni zbor je leta 2007 sprejel Resolucijo o nacionalnem gozdnem programu. Teh dejstev po mojem politične stranke ne bi smele spregledati, ko so pisale svoje programe.
Za ogled sem izbral naslednje stranke: Slovensko demokratsko stranko (SDS), Slovensko ljudsko stranko (SLS), Slovenske demokrate (SD), Pozitivno Slovenijo Zorana Jankoviča, Listo Gregorja Viranta, Demokratično stranko upokojencev (DESUS). Te stranke so gotovo med najbolj znanimi, ki se potegujejo za naše glasove na volitvah. Poleg tega sem izbral še neparlamentarni stranki Trajnostni razvoj Slovenije (TRS)in Novo Slovenijo (NSi). Pri TRS me še posebej zanima izbrana tema zaradi naravnanosti stranke v trajnostni razvoj, pri NSi pa še posebej krščanska utemeljitev odnosa do narave in okolja. Seveda me zanima tudi splošna zgradba programov, konkretna izhodišča za izvedbo, cilji.
Gozd in gozdarstvo pri dveh strankah
Področje gozdov in gozdarstva sem našel konkretno obravnavano v programu SDS in SLS. Pri SDS je zajeto v poglavju »Predlogi za novo vlado po resorjih«. V gozdarskem resorju so navedeni ključni cilji, ki se nanašajo na organizacijo javne gozdarske službe, koncesije za delo v državnih gozdovih, gozdarsko načrtovanje, združevanje lastnikov gozdov in naravovarstveni nadzor. Vsekakor pomembne teme na področju gozdarstva. Koncesije v državnih gozdovih bodo vse bolj vroča tema, ko se bo bližalo leto 2016, s katerim se bodo prenehale koncesije, dane gozdnim gospodarstvom. S podelitvijo koncesij v državnih gozdovih nameravajo pomagati hribovskim kmetijam. Ta usmeritev je zapisana tudi v Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu. Naravovarstveni nadzor pa je tudi tema, ki bi že morala biti rešena, saj je vanj javna gozdarska služba vložila že kar nekaj napora in časa, vse pa je zastalo na resornih ministrstvih, predvsem na Ministrstvu za okolje in prostor. Naravovarstveni nadzor bi lahko ugodno vplival na stabilnost ureditve prostega dostopa v gozdove, ki je marsikdaj konfliktno.
SLS ima v programu prestrukturiranje ministrstev tako, da bi jih bilo deset po številu. Med njimi bi bilo »ministrstvo za sonaravni razvoj«, v katerem bi bilo zajeto okolje, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana ter služba za podnebne spremembe. Poleg tega je v programskem dokumentu SLS poglavje »Za učinkovito gospodarjenje z gozdovi«, ki obsega šest odstavkov, v katerih so zajeti (povzeto po navedenem dokumentu): povezava od gozda do predelave lesa, koncesije za delo v državnih gozdovih hribovskim kmetom, spodbujanje dodane vrednosti gozdnim proizvodom, spodbujanje lastnikov za načrtno in kakovostno gospodarjenje z gozdovi, izboljšanje financiranja in sofinanciranja vlaganj v gozdove iz državnega proračuna, izboljšanje sistema povračil za škode po divjadi ter izboljšanje delovanja in učinkovitosti strokovnih služb. Zanimivo in pohvalna se mi zdi programska usmeritev SLS glede spodbujanja rabe lesa, saj je nesprejemljivo, da iz gozdne dežele Slovenije izvozimo kar okrog četrtine (po uradnih podatkih, dejansko pa verjetno še več) lesa v primarni obliki in potem uvažamo izdelke z dodano vrednostjo.
V programih drugih navedenih strank, ki sem jih pogledal, nisem našel obravnavane teme gozd in gozdarstvo. Razen v programu stranke DESUS nisem našel niti besede gozd. Edino v tem programu je beseda gozd navedena, in sicer v poglavju »Varovanje in ohranjanja naravnega okolja« v splošnem ugotovitvenem stavku, ki govori o nedopustnem zmanjševanju kmetijskih in gozdnih površin. Ni navedeno, ali se to nanaša ravno na Slovenijo, lahko bi se ta ugotovitev nanašala na svetovne razmere. V programih strank se sicer tu in tam pojavlja beseda biomasa, vendar ta beseda ne pomeni samo lesa.
Program Liste Gregorja Viranta obsega 16 poglavij. Narava in okolje nimata svojega poglavja, gozd in gozdarstvo tudi ne. Iščem ju v poglavjih »Gospodarstvo« ter »Kmetijstvo in razvoj podeželja«, vendar gozd in les kot naravna vira nista omenjena.
Program Nove Slovenije ima poglavje »Narava in trajnostni razvoj«. Napisano je splošno, deklarativno. Gozd in gozdarstvo nista omenjena. Tudi krščanski temelji za ravnanje z naravo in okoljem niso navedeni.
Program stranke SD ima poglavje »Sožitje z naravo«. Tekst je zelo splošen, zdi se mi kar malo filozofski. Gozd in gozdarstvo nista omenjena. Za trajnostni razvoj so napisali svojo definicijo: «družba, utemeljena na partnerstvu med delom in kapitalom, družbo, človekom in naravo«. Menim, da tako definirana družba sicer lahko pripomore k trajnostnemu razvoju, v bistvu pa se trajnostni razvoj vendarle nanaša na rabo naravnih virov, med katerimi je gozd zelo pomemben.
Program Liste Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića je napisan v obliki dvanajstih točk, med katerimi je na osmem mestu točka z naslednjo vsebino: »najmanj 25% energije iz obnovljivih virov (voda, sonce, biomasa). Skopo napisan program ni tekstovno umeščen v širši družbenopolitični kontekst. Tega sem pri ostalih strankah namreč našel. Gozd in gozdarstvo nista navedena.
Stranka Trajnostni razvoj Slovenije ima v programu poglavje »Gospodarstvo, trajna raba naravnih virov«. Navedeno je sonaravno gradbeništvo, nizkoogljična energetika, obnovljivi viri, ekološko kmetijstvo, trajnostni turizem. V programu je tudi poglavje »Priložnost za blaginjo«, v katerem so navedeni voda, biomasa, prehranska samooskrba. Gozda in gozdarstva nisem našel.
Se bo zdaj lažje odločiti?
Za odločitev na volitvah ugotovitve o prisotnosti izbrane teme v programih političnih strank najbrž še ne zadošča. Pogledati bi moral še druge pomembne teme in primerjati programe. Morda je moja izbrana tema zajeta v programu kakšne stranke, ki ga nisem pogledal. Morda sem pri pregledovanju programov tudi kaj spregledal. Morda bodo stranke svoje programe še dopolnjevale ali prenavljale. Vendar mi tudi ugotovitve o moji izbrani temi pri izbranih strankah že precej povedo. Tako kot bi povedale komu drugemu, če bi si izbral zanj pomembno temo, ki pa bi bila tudi družbeno relevantna.
Vsekakor pa je koristno pogledati volilne programe političnih strank tudi zato, da lahko njihovim predstavnikom v volilni kampanji postavimo kakšno ustrezno vprašanje. Za strokovne organizacije na določenih sektorjih, v mojem primeru na področju gozda in gozdarstva, so programi tudi znak, kako resno politične stranke jemljejo njihov resor in, da bi bilo z njimi morda koristno vzpostaviti stike ter jim predstaviti probleme in predloge. Domnevam, da so politične stranke v predvolilni kampanji bolj dostopne za predloge.
Nazadnje se lahko vrnem k vprašanju, ki sem si ga zastavil že v uvodnih besedah tega članka. Koliko volivcev se sploh loti pregledovanja programov političnih strank in jih primerja med seboj? Vsekakor se je manj naporno in bolj dražljivo naslanjati na to, kar nam prinašajo mediji, kar povedo drugi. V tem je vendar toliko zanimivih zgodb. Roko na srce, tudi vse to ima neizogiben vpliv na odločanje, komu dati glas na volitvah. Politične stranke, ki so vladale v zadnjem obdobju, so si svojim ravnanjem ustvarile mnenje pri volivcih. Tega mnenja tudi všečni programi ne morejo odpraviti.
Foto: Tone Lesnik
Viri:
• Spletne strani političnih strank v Republiki Sloveniji
• Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Zveza gozdarskih društev Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2008)
