Šesta in sedma zapoved

32
272
Papež kot „mučenec“ v kuriji.

V italijanskem tedniku Panorama so dva dni po papeževem odstopu na naslovnico postavili lik odhajajočega papeža, spodaj pa napisali „La resa“ (vdaja). Postavili so hudo tezo: rimska kurija je krivec odstopa. Papež je ni mogel obvladovati. Ko je 17. decembra 2012 dobil na mizo zaupno poročilo o lobijih in interesih v kuriji, naj bi dokončno sprejel odločitev o odstopu oz. o „vdaji“ pred premočnimi nasprotniki.

Vemo, da bi se tudi brez Panorame vprašanje kurije prej ali slej odprlo. Vedno je tako. Ko je papež star, ko umira, ko umre, javnost opazuje njegovo neposredno okolico in se sprašuje: Kaj pravzaprav delajo kurijski kardinali? Kdo ima največ vpliva? Kdo pelje vodo na svoj mlin? V primeru papeževega odstopa pa, kot vidimo in je razumljivo, je ta radovednost toliko večja. Zakaj je v resnici odstopil? Ga je kdo prisilil? Kdo od najbližjih sodelavcev je kriv za njegovo izčrpanost?

Teza o Benediktu XVI. kot tihem „mučencu“ sredi kurije je dobila krila in ne pojenja. Z mastnimi časopisnimi naslovi se kuriji na vse pretege poskuša nadeti vlogo negativca. Črno-belo slikanje razmer pa je vedno lažno. To je razvidno že iz tega, da se v medijih izpostavljajo tisti pojavi v kuriji, ki so resda sumljivi in moralno sporni, malo pa se izpostavlja, kako se je v kuriji sami vsa ta leta bojevalo proti notranji korupciji. Kardinali Julián Herranz, Jozef Tomko in Salvatore De Giorgi po papeževem naročilu, kot nekakšni trije vitezi, namreč že nekaj časa vodijo preiskovalno komisijo, imenujmo jo, „za čiščenje kurije“. No, o njihovem delu vemo bore malo tudi zato, ker so zavezani popolni molčečnosti. Malo vemo o papeževemu odločnemu obračunu z Marcialom Macielem, mogočnim ustanoviteljem Kristusovih legionarjev obtoženim spolnih zlorab. Že takrat je menda neki zelo vplivni mož v kuriji dejal, da se bo ta obračun papežu „maščeval“.

Šesta: Ne nečistuj! Sedma: Ne kradi!

Kateri so potemtakem domnevni črni madeži znotraj vatikanske kurije? Tu ni treba veliko domišljije. Tudi iz domačih razmer vemo, da ko v neki skupnosti (v podjetju, ustanovi, politiki, župniji,….) nastane zelo zapleten in zarot polni položaj; položaj molkov, manipulacij, hudobnih podtikanj; položaj, ko vsi drsimo le navzdol, ker si nismo zmožni pogledati v oči… je običajno v ozadju dvoje: ali spolnost ali denar, oz. oboje hkrati. Nekdo je v intimnem razmerju z nekom, s katerim ne bi smel biti. Nekdo jemlje ali razmetava denar, ki ga ne bi smel.

Po desno usmerjeni Panorami je bila levo usmerjena La Repubblica (21. februarja) tisti italijanski medij, ki je prst obtožbe spet odločno usmeril v kurijo. 17. decembra 2012 naj bi papež od treh omenjenih kardinalov dobil na mizo zaupnih 300 strani poročila o lobijih, med katerimi izstopa homoseksualni, trdi novinarka Concita De Gregorio v članku „Seks, kariera in izsiljevanje vzrok za odstop Benedikta XVI.“. Bilo je prvič, pravi, da se je vpričo papeža izreklo, da v Vatikanu in bližnjih ustanovah deluje močna mreža homoseksualcev. Pokazalo naj bi se mu to mrežo povezav, čutnih seans, interesov, obračunavanj, izsiljevanj; mrežo z imeni in priimki.

De Gregorijeva citira neimenovanega prelata iz Vatikana, ki o vsebini skrivnostnih tristotih straneh pravi: „Vse se vrti okrog nespoštovanja šeste in sedme zapovedi.“ Če je torej prvi trn vezan na šesto zapoved, je drugi trn vezan na sedmo: Ne kradi! O finančnih nepravilnostih v vatikanski banki IOR in drugih ustanovah se je veliko pisalo že za časa afere Vatileaks. Zdaj se slika samo izčiščuje. 17. decembra naj bi bil papež zgolj dodatno šokiran in potrt zaradi podrobnosti in imen, ki se pojavljajo v poročilu treh vitezov.

Tako potrt, da je dokončno sklenil odstopiti?

Orel nad hribi blizu Madrida.
Vabilo h gledanju z višine.
Foto: 9. februar 2013

Se je papež vdal? Je sprožil spomladansko čiščenje? Reforma kurije?

Do papeža najbolj oster komentar, ki sem ga v tem času zasledil, je komentar, ki ga je za Panoramo spisal Marco Ventura. V kolumni „Muke Benedikta XVI., poraženega“ opozarja, da Dante Alighieri papeža Celestina V., ki je l. 1294 odstopil, v svoji Božanski komediji ni postavil v nebesa, temveč v predpeklenski krog, kjer so „ignavi“. To so bojazljivci, neodločneži, tisti, ki ne ukrepajo, ko je za to čas. Po Venturi bi papež moral obračunati s prepotetnimi kardinali in kurijo, a „namesto da bi udaril s kladivom nezmotljive oblasti, je raje odstopil“.

Glas Venture je več ali manj osamljen. Velikanska večina komentatorjev in intelektualcev, takšne ali drugačne ideologije ali vere, izraža solidarnost in simpatijo do samo-odstopljenega Benedikta XVI.. Gane te, ko bereš, denimo, tudi na Zahodu zapaženo papežu naklonjeno izjavo Svetovnega bošnjaškega kongresa s prvopodpisanim reis ulemo Mustafo Cerićem.

Ni jih malo, ki prav v papeževem odstopu vidijo močan „udarec kladiva“ po nepravilnostih, ki so se nakopičile za leoninskim obzidjem. Šokantni odstop je po eni strani dvignil preprogo, da vsi vidimo smeti pod njo, po drugi pa na stežaj odprl vrata novim ljudem in novim idejam, ki jih bo s seboj prinesel novi papež. Odstop kot nenadni in silno učinkoviti protinapad, konklave kot spomladansko čiščenje? Bomo videli.

Zlasti katoličani iz bolj progresističnih vrst po papeževem odstopu na glas zahtevajo reformo kurije. V sedanjem stanju vidijo globlje strukturne probleme. Kurija je zanje zadnji absolutistični dvor, ki bi ga bilo nujno preseči, posodobiti v izvirnem duhu 2. vatikanskega koncila. Tega mnenja, denimo, je tudi brazilski upokojeni škof, pesnik in klaretinec Pedro Casaldaliga. Iz svojega skrivališča (kjer je na varnem pred skrajnodesničarskimi vodi smrti, ki mu strežejo po življenju) je te dni v svet poslal pesem, ki začenja takole: „Zapusti kurijo, Peter, / razgradi sinedrij in obzidje, / ukaži, naj se prečiste filakterije zamenjajo / za besedo, živo in drhtečo.“

Več kot le drevo

Na tem blogu sem že zapisal: „Mislim, da bo pri prihodnjem konklavu največja ‘hermenevtična nevarnost’ tisto novinarsko poročanje, ki bo celotno zgodbo skrčilo zgolj na boj proti korupciji in zlorabam v Cerkvi.” V času konklava od nas hudič hoče točno to: da bi se fanatično in čistunsko zagledali v en problem, v eno krhko drevo, spregledali pa cel gozd. Prepričan sem, da ni glavni problem svetovne Cerkve rimska kurija, kot ni glavni problem slovenske Cerkve mariborski finančni zlom. Ne bomo mižali pred temi zgodbami (in v ta namen sem se potrudil s tem zapisom), a zaradi preventive in kurative moramo videti, kaj je zadaj njih: čar moči in oblasti, polovičarska teologija, infantilna in nekritična pripadnost mnogih izmed nas, šibka vera, votla molitev.

P.S.: Te dni sem začel obiskovati predavanja na madridskem Teološkem inštitutu za redovniško življenje. Glavnina vpisanih so mlade sestre iz Afrike, Azije in Latinske Amerike. Smeh, žar v očeh, prihodnost, duhovna disciplina in sproščenost obenem. Tudi to pomlad, morda predvsem njo, moramo videti, ko razmišljamo o materi Cerkvi.

Foto: Branko Cestnik (orel), Wikipedija (trg Sv. Petra)

 


32 KOMENTARJI

    • Se stinjam.
      Potem bi bili PRISILJENI da poskrbijo za preživetje s pomočjo božje RESNICE.
      Sedaj je (vsaj videti) tako, kot da je Cerkvi vera postala biznis za preživetje.
      Igra na večne karte strahu ljudi pred neznanim -Bogom in verjame, da se bodo ljudje zaradi strahu še vedno uklonili.
      In ljudje to res počnejo.
      Pač, za vsak slučaj, če slučajno Bog obstaja.
      Škoditi ne more.
      Cerkev sama je pozabila na moč resnice. Če jo je sploh kdaj poznala na lastni koži.
      Zdi se, da je vedno igrala le na moč (na karte) strahu, ne pa resnice.

      • Mislim, da je beseda “prisiljeni” mogoče neprimerna. Prišli bi samo taki, ki gorijo za Božje kraljestvo. Onih, ki jim srce bije za kaj drugega, pa ne bi bilo blizu.

  1. Alfe, zakaj? Zakaj bi moral biti duhovnik berač? Duhovnik je gospod. Tudi če se s kolesom vozi. Če pa z avtom, pa nič za to, mar ne?

    • Ne oskrbujte se ne z zlatom ne s srebrom ne z bakrom v pasovih, ne s popotno torbo ne z dvema suknjama ne s sandali ne s palico, kajti delavec je vreden svoje hrane. (Mt 10, 9-10)

      • No, in? Kje si videl župnika, ki izstopa iz tega? Zato ker ima morda malo boljši avto? Ali bi moral biti kar bos, da bi zadostil vama?

        Zakaj tolikšna nevoščljivost? Če mislita da si župnik ne zasluži, nič vama ni treba dat. Ljudje pa dajo. Glejta, čudež.

        • Friderik Baraga, škof. Pedro Opeka. Tako za pričetek.
          Vsi redovniki, ki so duhovniki oziroma škofje. Teh je okoli polovice.

          Ni problem, kaj ljudje dajo. Problem je, kaj si duhovnik zadrži zase. Kot ste lahko prebrali gospod Zdravko, Jezus toplo priporoča, da Evangelij ne oznanjamo iz BMW in Mercedesov.

          Vaše namigovanje na nevoščljivost je seveda majhen zdrs v debati, kajne? Ker za vzornega kristjana se to ne spodobi.

        • Najbrž nisem tako vzoren. Vsekakor so redovniki, so pa tudi župniki, škofje, celo papež. Niso vsi redovniki, pa kljub temu so vsi skladni z Evangeliji. Se vam ne zdi? Niti vsi redovniki niso revni. To je čisto ok. Kako da nobenega ne najdete na plaži na Havajih?

        • Je revščina in je uboštvo. Uboštvo je prostovoljno. Eno je uporabljati avto in drugo je imeti avto s prestižnim statusom.

          Oh, kaj resnično niste videli redovnikov? Resnično ne poznate njihovega življenja?

          • Če svojo usodo položiš v roke drugih ljudi, potem se moraš potruditi, da v njih vzbudiš ljubezen do bližnjega tudi na konkretni ravni, ne samo načelno. Pa ne tako, da ti pomagajo zaradi pomilovanja, ampak zato, ker razumejo, da ko so dali tebi, so dali sebi. Da ko skrbijo zate, je to tako, kot če bi skrbeli za del svojega »telesa«. Ko te zaboli noga, ne pogledaš vstran, zato ker nočeš imeti opravka z njo, ampak »ji« pomagaš tako, da greš k zdravniku. Razumeti vse ljudi tega sveta kot del svojega »telesa« in razumeti vse, vidno in nevidno, ki je – tudi tisto česar se še ne zavedaš, kot del tvojega »telesa« in odgovorno upravljati z njim – kot s sabo.
            Brez manipulacije, brez goljufanja (drugih ali sebe) verjeti v to kar govoriš in delaš in sam to živeti.

          • Zato pa se ženske ne smete v to vtikati. Danes imajo župniki precej manj denarja kot nekoč. Vsekakor so bližje temu kar zahtevate od njih.

            Glede na to kako od mene smrtnika terajte vzornost kristjana, pa se zdi da je povsem jasno, kam merite. In odkod merite.

          • Spet sem falila, da bi uspela povedati kar mislim tako, da bi zadela bistvo tega kar imam v glavi.
            Ne morem terjati od nikogar da bo vzoren, ker sem na lastni koži to občutila sama in vem, kako je težko zadovoljiti visokoleteče ambicije drugih. Ženske imamo v resnici to “pravico”še vedno kot “šibkejši” spol, čeprav se zanemarja psihična moč da spraviš drugega ob pamet (z dvoumnim načinom komunikacije), če imaš tak interes.
            Žal mi je, če je tako bilo razumljeno.
            Ne terjam vzornosti, niti od duhovnikov ne, čeprav je res da od zdravnika, ki me uči o škodljivosti kajenja, nekako pričakujem da tudi sam ne bo kadil . Nič več. To pa res pričakujem, in če ne more ne-kaditi, bi naj bilo jasno, da on osebno govori samo to, kar so drugi odkrili, in da sam tega ne zmore. Ker je pač samo človek, tako kot vsak drugi.

            Ko sem pisala o svojem videnju uboštva kot prostovoljne odpovedi materialnemu bogastvu sem vse to res mislila. Tako bi naj bilo. Nekoč, ko bomo vsi bolj zreli in bomo bolj videli v čem je smisel življenja. Danes smo v tisti fazi razvoja ,ko s skritim ponosom razkazujemo svoje igračke in upamo, da bodo drugi sami prepoznali kaj hočemo s tem povedati. In V TEM je tista psihična moč, ženske, ki jo uporabljajo tudi moški (in se morda niti ne zavedajo tega ?!).
            Kakor vidim, danes v praksi uboštvo še ne more preživeti, podobno kot tudi čista resnica ne.

          • Če tako razumete uboštvo, potem je uboštvo možno tudi če se kopaš v zlatu. Uboštvo namreč pomeni “v Bogu”. Dostikrat se navzven kaže kot revščina, ni pa nujno. O tem ravno priča bogatstvo Cerkve. Vsa je v zlatu in nima nič. Tako je prejšnji papež bil pokopan v navadni krsti, čeprav je umrl na tronu. Tako imajo duhovniki zlata oblačila, pa vendar iz navadnega platna. In tako naprej. Uboštvo je duhovno, ne materialno.

  2. zaveza skromnosti in odprava celibata, ki je izvrstno gojišče za spolne odklone. dva od temeljev za zdravo cerkev.

  3. “V času konklava od nas hudič hoče točno to: da bi se fanatično in čistunsko zagledali v en problem, v eno krhko drevo, spregledali pa cel gozd. Prepričan sem, da ni glavni problem svetovne Cerkve rimska kurija, kot ni glavni problem slovenske Cerkve mariborski finančni zlom.
    Ne bomo mižali pred temi zgodbami (in v ta namen sem se potrudil s tem zapisom), a zaradi preventive in kurative moramo videti, kaj je zadaj njih: čar moči in oblasti, polovičarska teologija, infantilna in nekritična pripadnost mnogih izmed nas, šibka vera, votla molitev.”

  4. “Pozor! Hudič je mojster pretvarjanja. Ravno tam ga ni, kjer ga najprej vidimo. Slovenski kristjani smo po tradiciji antikomunisti. Imamo razloge za to. Upravičene. Prvi je Kočevski rog. Toda medtem ko se strastno ukvarjamo z »rdečo« nevarnostjo onkraj barikad, mojster pretvarjanja neopazno, čisto nedolžno za našimi hrbti opravi najbolj škodljive manevre. Tako se nam je zgodilo, da smo danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene preko »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Bíli smo silne bitke proti brezbožni levici, v zaledju pa klecnili na kolena desničarskim bogovom kapitala. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše!”
    VIR. DUŽINA, 08.07.2007, Branko Cestnik, Ali lahko kristjan voli levico?

    Še vedno akutno aktualna zgodba! Iščejo se vzori?
    Morala kriza je še vedno odprta?

  5. “Šesta in sedma zapoved”
    Greh proti tema zapovedima se odpušča, no lahko iz njih človek izide, Marija Magdalena, cestninar,.. Veliko bolj neavrena bi bila krepostna Cerkev grajena na lastnih silah , ker bi kaj lahko bila grajena brez Boga.

    Nekdo je v teh dneh izjavil, da je “krepost” vatikanske kurije, trden dokaz , da Bog vodi Cerkev.
    Sicer pa ni zasotnj papež prosil, da molimo zanj. To je bitsveno sporočilo kristjanom.

  6. Napoleon: “Uničil bom Cerkev!”
    Kardinal Consalvi: “Ni mogoče!”
    Napoleon odločneje: “Uničil bom Cerkev!”
    Kardinal Consalvi: “Ni mogoče!”
    Napoleon že jezno: “Uničil bom Cerkev!”
    Kardinal Consalvi: “Ni mogoče! Tudi nam je ni uspelo”

    – enkrat nekje prebral, ne vem kje, 🙂
    Pozdrav vsem!
    B.

      • Posreduješ (mi) link – in tekst je v italijanščini..
        Namerno? ker uživaš ko nam ponujaš nekaj, česar ne morem “užiti”
        ali si pozabil da je nekaterim potreben prevod.
        Ali smatraš za manjvredne tiste, ki ne razumemo italijansko?
        Ali sploh nisi pomislil na nas ?!
        ali je link namenjen samo tistim ki razumejo italiansko, ali celo samo določenim tistim, ki razumejo italijansko…
        Morda pa misliš, da naj si sama poiščem nekoga, ki mi bo prevedel-če sem tako močno radovedna?!
        Morda pa misliš, da če ne razumem italijansko, potem itak nisem na tvojem nivoju in se ne meniš z mano?!?!

        Vidiš, Bog (ali hudič) je vedno v podrobnostih (ki jih pozabimo, preskočimo…)
        On že ve, kaj je mislil. 🙂

        Mene muči, muči in muči vedoželjnost (ali radovednost) kaj tam piše, a ne razumem jezika.
        Imam občutek, da me skušaš, kot je hudič skušal Kristusa 🙂
        Kaj je torej tvoj namen?
        (Pa še sploh nisem uspela priti do vsebine teksta samega, pa že toliko dilem )
        Ne bodi jezen, ampak resnično se mi ponujajo vse te možnosti, ki so mi pomembne, kajti vsaka mi da dugačno podobo o tistem, ki to piše…..in na podlagi tega, kdo je ta ki piše, dodatno ovrednotim težo tega kar je zapisano v članku, razpravi.

        Ja, morda nam pa hočeš pokazati, da ti znaš nekaj česar mi ne znamo ?!?!
        Ja, to zadnje je bila provokacija, kajti tako se “grejo” otroci v vrtcu……(ha, ha )

        • Gospa Judita ni nic zamudila ce ne zna italjansko. Tisto anekdoto je sedanji se papez B16 povedal ko je bil se kardinal leta 2000. Gre se za kardinala drzavnega sektretarja Consalva, ki je v Napoleonovem casu svaril takratnega papeza Pija 7, ces, da bo Napoleon unicil Cerkev. Papez pa mu je odgovoril v tem smislu, da je ta ne more bolj uniciti, kot jo “mi” ze sami unicujemo. Sicer pa je cela tema pogovora nastala kot priprava na postni cas v zvezi s spovedjo, odpuscanjem in spravo. Kar se tice spovedi ne bi smel biti problem. Bog bolj pozna nase grehe in gresna nagnenja kot mi sami. Problem je: komu bolj verujemo?
          Ali bolj verujemo in zaupamo znanosti, biologiji, psihologiji? Nasim nadebudnim novinarjem in sociologom pri nasih levicarskih medijem, ki stalno sodijo in obsojajo? Ali pa bolj zaupamo in verujemo Bozji besedi v svetem pismu? Cerkvenem uciteljestvu, ki uci pod vplivom sv. Duha? Kdor samo sebi in svoji genialnosti verjame se izgubi…

  7. Če pomeni to plemenitenje cerkve v pravem pomenu besede, lahko zaploskamo.

    Vedelo pa se bo po izvolitvi novega papeža in kateri bodo njegovi prvi koraki.

  8. Progresisti bi radi demitizirali papeža in njegov absolutistični dvor a pozabljajo, da je papež Kristusov namestnik, Kristusov vikar, glava škofovskega zbora in pastir vesoljne Cerkve, nad katero ima po božji ustanovitvi polno, vrhovno, neposredno in vesoljno oblast.
    Papež je “absolutistični monarh” ne po svoji volji ampak po božji volji! Problem sedanjega papeža je da je želel sčistiti nesnago v Cerkvi z zobno ščetko in ne s palico in sirkovo metlo. 🙂

  9. AIFe se strinjam skromnost in neko vidno uboštvo bi se od duhovnikov lahko pričakovalo, revščina pa se od njih ne bi smela zahtevati. Mislim, da dobrim, predanim duhovnikom nikoli ni treba tolči revščine: ljudje v njih prepoznajo dobroto in jim radi pomagajo in so jim v veliko pomoč ta podpora pa tudi pride v prave roke, saj ogromnih materialnih sredstev pri preživljanju duhovnika naj ne bi bilo potrebno – duhovniki že po svojem poslanstvu naj nebi bili zapravljivi, potratni ljudje.

    Mogoče kdo od vas pozna legendarnega primorskega duhovnika mnsg. Vinka Kobala?

    No, on je po osamosvojitvi kar malce razočarano gledal na prve znake razsipnosti po škofijah itd in je rekel: “Včasih smo z nekaj 1.000 DEM in prostovoljno darovanim delom in trudom lahko naredili OGROMNO. Delali smo res VELIKE REČI. Sedaj pa smo na skromnost kar pozabili in duhovno nadomestili z materialnim.”

    Mogoče bi dodal še eno misel glede poslanstva in načina delovanja duhovnikov: biti morajo skromni in hkrati VEDNO na voljo ljudem. Duhovnik je oseba, ki se je iz ljubezni do Jezusa Kristusa zavezala služenju in neomajni duhovni podpori svojim ljudem. To lepo pove nek mlad semeniščnik v naslednjem videu ‘Jaz, bogoslovec’:

    (03:30)

  10. Pater Branko, se strinjam z napisanim. Razmišljam pa v tej smeri, da je papež z odstopom naredil modro potezo in velik korak za “očiščenje” kurije. Kolikor poslušam medije, bodo z odstopom prenehale tudi vse funkcije kardinalom v kongregacijah in bodo do izvolitve novega papeža vodili tekoče zadeve tajniki. Konklave pa bo lahko imel možnost modro izbrati, nov papež pa tudi, če bo izbral nove ožje sodelavce. Vsi ksupaj pa smo povabljeni k bolj zavzetemu življenju šeste in sedme božje zapovedi.

  11. Ce je bila to modra poteza, se bo sele pokazalo pri papezkih naslednikih, ce ne bo preje konec sveta. B 16 je s tem korakom indirektno opozoril na poniznost in realnost pri ocenjevanju svojih (in tujih) cloveskih sposobnosti in omejitev. Tudi Kristusov namestnik na zemlji, ki je sem in tja nezmotljiv, kadar uci Ex cathedra, je samo clovek in umrljiv. Kot takega ga je treba sprejemati in od njega ne nujno pricakovati nadcloveskega mucenistva oziroma herojskih dejanj.
    Isto napako delamo tudi pri nasih politikov levih in desnih, ce od njih prevec pricakujemo ali zahtevamo. Saj vemo za svetopisemsko reklo: Preklet kdor (pretirano) zaupa v cloveka. Ker se sami stejemo k tej species, velja tudi, da ne smemo sebe precenjevat ampak ostati vsaj pred Bogom ponizni, ce je to pred ljudmi in volilci nemogoce.

  12. Ali nikogar ne zanima spoznanje resnice, ali pa so vsi “zmrznili” ker so razpravo občutili kot napad nase – pa to ni bil namen.
    https://yourlogicalfallacyis.com/

    Tako se približujemo resnici, ki nam pokaže, da je vsak “kriv” samo, dokler ne odkrijem razloga za krivdo, ki ga te krivde razbremeni _ zaradi spoznanja celote situacije.
    In tako naprej do konca-začetka.
    Sedaj smo vsi v širokem območju sivega polja med belo in črno, začetkom in koncem, lepim in grdim, ali med lažjo in resnico…
    Namesto obtoževati – iskati razloge: zakaj bi nekdo storil nekaj takega, kar povzroča bolečino…

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite