Šentjernejska noč: Katarina Medičejska s prevaro nad nasprotnike

1
281

Šentjernejska noč, krvava epizoda francoskih verskih vojnŠentjernejska noč označuje množični pokol pariških hugenotov, ki so bili francoski kalvinisti, v noči na 24. avgust 1572. To je bilo v času osmih francoskih verskih vojn (1562–1598), ki so Francijo pretresale v poznem 16. stoletju. Takrat so se hugenoti pod vodstvom admirala Gasparda Colignyja uprli katoliškemu kralju, katerega je podpiral vojvoda Guise. »Kapljica čez rob« dogajanja na pariškem dvoru pa je bil spodleteli atentat na hugenotskega admirala Coligny-ja, ki je atentat preživel. Zgodovinarji so enotnega mnenja, da je imel pokol za ozadje predvsem politična, pa tudi verska nasprotja na francoskem dvoru.

Šentjernejska noč, krvava epizoda francoskih verskih vojn

V Franciji je divjala krvava državljanska vojna, Šentjernejska noč pa je bila višek te vojne. Ko je Katarina Medičejska ugotovila, da katoliška vojska ne bo uspela premagati protestantov, si je domislila načrt. Svojo hči Margareto (Margot) je 18. avgusta 1572 poročila s hugenotskim kraljem Henrikom Navarskim Burbonom. Na praznik apostola Jerneja je priredila veličastno slavje. V Parizu je bila zbrana večina hugenotskih voditeljev. Tik pred zoro, 24. avgusta 1572, je zvon cerkve Saint-Germain-Auxerrois naznanil začetek pokola. Hugenotov. Tisto noč je bilo zastrupljenih ali pa pobitih v Parizu in drugje po Franciji na tisoče hugenotov. Prva žrtev pokola je bil admiral Coligny. Ocene števila žrtev se zelo razlikujejo, od 2.000 do 30. 000, samo v Parizu pa naj bi bilo ubitih 3000 hugenotov.

Čeprav je pokol močno oslabil hugenote, pa je zaradi maščevanja ponovno podžgal novo vojno, ki se je končala z nantskim ediktom v Bulonjskem gozdu julija 1573. Henrik Burbonski, ki je med tem prestopil v katoliško vero, pa je hugenotom podelil amnestijo in zagotovil omejeno versko svobodo. Razpleta v Franciji pa se je na nek način veselil tudi papež Gregor XIII., saj je bil prepričan, da se je Francija odločno obrnila na katoliško stran.

(Vir: Zgodovina Cerkve, Družina,1994, fotografija je s spleta)

1 komentar

Prijava

Za komentiranje se prijavite